Prošnje za azil v Nemčiji 2025: skoraj 50-odstotni upad!

Prošnje za azil v Nemčiji 2025: skoraj 50-odstotni upad!

V prvih šestih mesecih leta 2025 je število prošenj za azil v Nemčiji občutno upadlo. Zvezno ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je le okoli 61.300 ljudi na novo zaprosilo za zaščito v Nemčiji. To ustreza skoraj 50-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi z enakim obdobjem lani Deutschlandfunk poročali. To je pomembna sprememba v statističnih podatkih o azilu, ki bi lahko bila posledica trenutnih geopolitičnih dogodkov in povečanja števila ukrajinskih beguncev.

Poleg začetnih prijav je bilo zabeleženih dobrih 11.500 naknadnih prijav, kar prav tako ustreza rahlemu zmanjšanju. S temi številkami je Nemčija na tretjem mestu v Evropi, za Španijo, kjer so prejeli 76.000 prijav, in Francijo s 75.400.

Ukrajinski vpliv na prošnje za azil

Omeniti velja, da prošnje za azil ukrajinskih državljanov v zadnjih letih niso glavni dejavnik. Medtem ko je leta 2022 za azil zaprosilo le 705 ukrajinskih beguncev, se je število leta 2023 zmanjšalo na 655 in leta 2024 rahlo naraslo na 1048, da bi leta 2025 do maja pristalo na 323. Večina Ukrajincev, ki iščejo zaščito, je namesto tega zaprosila za dovoljenje za začasno prebivanje, kot npr Zvezna agencija za državljansko izobraževanje pojasnil.

Konec aprila 2025 je bilo v nemškem centralnem registru tujcev zabeleženih okoli 1,2 milijona Ukrajincev, ki so prosili za zaščito, ki praviloma ne zaprosijo za azil, ker spadajo pod direktivo EU o množičnem prihodu. Ruska agresivna vojna ne ustvarja le velikega števila beguncev, ampak vpliva tudi na celotno sliko prošenj za azil v Nemčiji.

Evropski kontekst prošenj za azil

Pogled v vseevropsko statistiko kaže, da število mednarodnih beguncev še naprej narašča. Po podatkih UNHCR je bilo leta 2023 skupno razseljenih 117,3 milijona ljudi, kar poudarja zaskrbljujoče posledice konfliktov, nasilja in kršitev človekovih pravic. To vpliva tudi na število prošenj za azil znotraj EU, ki se včasih zelo razlikujejo. Predvsem državljani Sirije, Afganistana in Turčije so leta 2023 vložili največ prvih prošenj v EU, medtem ko je bila v ospredju Nemčija s 329.035 prošnjami.

Stopnja priznanja v Nemčiji je 52 %, kar je v primerjavi z drugimi evropskimi državami ugodno. V Španiji je ta na primer le 12 %, v Estoniji in drugih nordijskih državah pa več kot 70 %. The Statistika zveznega statističnega urada kažejo tudi, da je bila večina začetnih prošenj za azil sprejeta v zveznih deželah Severno Porenje-Vestfalija, Bavarska in Baden-Württemberg.

Overall, the decline in asylum applications in Germany is both a snapshot and part of a larger, dynamic situation. Kako se bodo razmere razvijale v prihodnjih mesecih in kakšno vlogo bodo imeli prihodnji geopolitični dogodki, bomo še videli. The challenges in the area of ​​asylum and migration remain, even if the numbers currently tell a different story.