Varnostna konferenca v Cottbusu: Jasen koncept za boljše jezikovno usposabljanje!

Varnostna konferenca v Cottbusu: Jasen koncept za boljše jezikovno usposabljanje!

Današnja varnostna konferenca v Cottbusu je v ponedeljek sprejela jasne odločitve, ki se osredotočajo na jezikovni razvoj otrok. Udeleženci se strinjajo, da je ključnega pomena, da otroci pred vstopom v šolo znajo dovolj nemško govoriti. Župan Tobias Schick je poudaril potrebo po konkretnih rešitvah obstoječih jezikovnih težav. Obvezno preverjanje znanja jezika je treba uvesti od petega leta dalje, da bi otrokom omogočili ciljno usmerjeno podporo po potrebi. Ta ukrep bo dopolnjen z uvedbo jezikovnega preverjanja v predšolski dobi od leta 2024, da bi postavili temelje za boljše jezikovne spretnosti v zgodnji fazi.

Osrednji cilj je izboljšati otrokovo jezikovno znanje, da bi zagotovili njihovo sodelovanje in šolski uspeh. Schick je poudaril, da učitelji opravljajo odlično pedagoško delo, a bi jih bilo treba razbremeniti z boljšim jezikovnim znanjem. V ta namen bi moralo obstajati sodelovanje med šolami, MBJS in šolsko upravo, da bi nudili podporo tistim institucijam, ki morajo premagovati določene izzive. Prvi korak v tej smeri bi lahko bila tudi preučitev ciljne porazdelitve otrok, ki slabo govorijo nemško, po več šolah.

Izzivi v šolah

Varnostna konferenca obravnava trenutne težave z nasiljem in kriminalom kot pojav, ki vpliva na družbo kot celoto. To postane še posebej pomembno glede na nasilne incidente v šolah v Cottbusu ob koncu prejšnjega šolskega leta. Za večjo varnost so se začeli izvajati ukrepi, kot so postavitev ograj in domofonov na šolah. Aktivna bo tudi varnostna služba, ki bo olajšala situacijo na lokaciji in zagotovila varno učno okolje. Policija bo v šolah izvajala več preventivnega dela, da bi izzive obvladala.

Jezik ima poleg varnosti ključno vlogo tudi pri integraciji otrok priseljencev. Po navedbah Zveznega urada za migracije in begunce lahko integracijski tečaji pomagajo tako, da udeležence pripravijo na „test nemščine za priseljence“ (DTZ). Za pridobitev potrdila o integracijskem tečaju morajo udeleženci tečaja opraviti DTZ s skupnim rezultatom najmanj B1. Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela ter zagotavlja, da se udeleženci naučijo veščin, potrebnih za preživetje v vsakdanjem življenju in v poklicnem svetu. Bistvenega pomena je, da se jezikovne spretnosti uspešno poučujejo, da se otrokom omogoči opravljanje testa »Življenje v Nemčiji«, ki vključuje vprašanja o političnih in družbenih vprašanjih.

Dolgoročni cilji in ukrepi

Dolgoročni cilji vključujejo izboljšanje možnosti izobraževanja in sodelovanja za vse ljudi v Nemčiji, ne glede na njihovo družbeno ali kulturno ozadje. Osrednje področje delovanja je spodbujanje jezikovnega izobraževanja v priseljenski družbi. Namen te smernice za financiranje je razviti podporne instrumente za učeče se in optimalno izkoristiti njihov potencial. Metaprojekt vodi prof. dr. Hans-Joachim Roth z univerze v Kölnu. Njegova ekipa je zadolžena za nadaljnje spodbujanje družbene udeležbe prek individualne jezikovne podpore.

Izzivi so veliki, vendar se je treba nujno lotiti rešitev. Za spodbujanje boljše socialne kohezije je potrebna ciljna in celovita jezikovna podpora, ki mora segati skozi vse stopnje izobraževanja. Tu je velika odgovornost izobraževalnih ustanov in družbe, ki morata stopiti skupaj.