Razsodba ECJ o kolektivnih pogajanjih: Milijoni zaščiteni pred plačnim dampingom!

Razsodba ECJ o kolektivnih pogajanjih: Milijoni zaščiteni pred plačnim dampingom!

Pomemben korak za pravice zaposlenih je danes, 11. novembra 2025, naredilo Evropsko sodišče (ECJ). Evropsko sodišče je potrdilo ključne vidike direktive EU o minimalni plači. To ni le razlog za veselje, ampak predstavlja tudi pomemben signal za bolj socialno Evropo, kot poroča dgb.de.

Direktiva od držav članic EU zahteva, da zagotovijo okrepitev pokritosti s kolektivnimi pogodbami v državah z manj kot 80 odstotki zaposlenih. Zlasti v zveznih deželah Berlin in Brandenburg je pokritost s kolektivnimi pogodbami med podjetji opazno nizka. Nemška zveza sindikatov (DGB) v Berlin-Brandenburgu poudarja, da zaposleni, družbe za socialno zavarovanje in davčni organi vsako leto izgubijo milijarde dolarjev, ki bi bili zaposlenim na voljo, če bi obstajala državna kolektivna pogajanja.

Finančne izgube in potreba po ukrepanju

Izračuni DGB kažejo, da pomanjkanje kolektivnih pogajanj v Berlinu povzroči letno izgubo v višini okoli 2,6 milijarde evrov za socialno zavarovanje, skupaj z dodatno izgubo v višini približno 1,4 milijarde evrov v davčnih prihodkih. Treba je še izvedeti, da zaposleni brez kolektivne pogodbe v Berlinu zaslužijo 1904 evre manj neto, v Brandenburgu pa celo 3823 evrov.

Če bi kolektivne pogodbe uporabljali na vseh področjih, bi lahko zaposlenim v Berlinu zagotovili 1,895 milijarde evrov in v Brandenburgu 1,892 milijarde evrov več letno. DGB zato poziva k hitremu akcijskemu načrtu za krepitev kolektivnih pogajanj, ki bi ga morala razviti zvezna vlada za spodbujanje socialne kohezije.

Pomembne zahteve za prihodnost

Član upravnega odbora DGB Stefan Körzell meni, da je odločitev Evropskega sodišča srečen dan za milijone zaposlenih v Nemčiji in celotni EU. Zahteva, da zdaj tudi zvezna vlada ukrepa in začne akcijski načrt, kot to predvideva direktiva EU o minimalni plači. Direktiva od držav članic zahteva, da določijo lastna merila za ustrezne minimalne plače, kar pomeni, da ima Nemčija možnost revidirati uredbo in jo po potrebi izboljšati.

V tej razpravi je posebej poudarjena potreba po jasni ureditvi trga dela. Brez učinkovite zaščite pred plačnim dampingom in samovoljo na trgu dela zaposleni, zlasti v sektorju z nizkimi plačami, tvegajo delo pod pogoji, ki ne ustrezajo pošteni in pravični plači.

Z jasno usmerjenostjo v kolektivna pogajanja DGB vidi priložnost ne le za krepitev kupne moči zaposlenih, temveč tudi za povečanje konkurenčnosti podjetij. Samo s poštenimi plačami je mogoče ustvariti dobre delovne pogoje, ki nenazadnje koristijo trgovini in celotnemu gospodarstvu.