Libijski vojni zločinec aretiran pri BER – kaj sledi?

Libijski vojni zločinec aretiran pri BER – kaj sledi?

Včeraj je bilo objavljeno, da je bil na letališču Berlin-Schönefeld aretiran domnevni vodja libijske milice. Khaled al-Hishri, znan tudi kot Al-Buti, je bil aretiran na zahtevo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). 46-letnik je obtožen resnih kaznivih dejanj, vključno z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti, poroča Deutschlandfunk.

Al-Hishri, vodilni član milice Rada v Tripoliju, je znan tudi po svoji vlogi vodje zapora za ženske, ki se nahaja na območju letališča Mitiga, ki ga nadzoruje milica Rada. V tem zaporu naj bi bile dokumentirane številne kršitve človekovih pravic, vključno s slabim ravnanjem in mučenjem. Aretacija opozarja na brutalne razmere, ki so tam vladale, in na nenehne izzive pri zaščiti človekovih pravic v Libiji, dodaja Zeit.

Mednarodni pravni položaj

Razmere okoli al-Hishrija osvetljujejo naloge in pomen Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je začelo delovati leta 2002. Po navedbah zunanjega ministrstva Mednarodno kazensko sodišče ni odgovorno le za pregon zločinov proti človečnosti, temveč deluje tudi kot dopolnilno sodišče nacionalnim pravnim sistemom. Deluje, ko države ne morejo ali nočejo preganjati resnih kaznivih dejanj. Pristojnost velja samo, če je država kaznivega dejanja ali storilec država pogodbenica Rimskega statuta ali je priznala to pristojnost.

V tem primeru je bila aretacija al-Hishrija izvedena v okviru mednarodnega sodelovanja v boju proti vojnim zločinom in kršitvam človekovih pravic. Odločitev o predaji pripornika Mednarodnemu kazenskemu sodišču je zdaj v pristojnosti Brandenburškega višjega deželnega sodišča, kar odpira novo poglavje v zapletenem pravnem položaju v Libiji in nasilnih razmerah, ki tam vladajo. Mednarodna prizadevanja za privedbo takšnih zločinov pred sodišče so ključnega pomena ne samo za Libijo, ampak tudi za mednarodni pravni sistem kot celoto.

Kako se bo ta zadeva razvijala, bomo še videli. Jasno pa je, da so mednarodne oblasti še naprej pozvane, naj žrtvam vojnih zločinov dajo glas in zagotovijo pravico.