Alarm za ptičjo gripo: več kot 500.000 ubitih živali – cene jajc močno narasle!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Märkisch-Oderland: Trenutni izbruhi ptičje gripe zahtevajo ukrepe. Več kot 500.000 ubitih živali, možna rast cen jajc.

Märkisch-Oderland: Aktuelle Vogelgrippe-Ausbrüche erfordern Maßnahmen. Über 500.000 Tiere getötet, steigende Eierpreise möglich.
Märkisch-Oderland: Trenutni izbruhi ptičje gripe zahtevajo ukrepe. Več kot 500.000 ubitih živali, možna rast cen jajc.

Alarm za ptičjo gripo: več kot 500.000 ubitih živali – cene jajc močno narasle!

Ptičja gripa se v Nemčiji širi od začetka septembra 2023 in razmere se dramatično poslabšujejo. Inštitut Friedrich Loeffler (FLI) je trenutno zabeležil 30 izbruhov na perutninskih farmah in 73 primerov pri divjih pticah. Doslej več kot500.000 živali, vključno s piščanci, racami in gosmi, ubijejo. Ta razvoj med rejci perutnine povečuje strahove, saj bi se med drugim lahko močno podražila jajca, verjetnejša pa so občutna podražitve perutninskega mesa. Napovedi FLI so alarmantne: vrhunec selitve ptic je še pred nami.

Trenutno so še posebej prizadete zvezne dežele Spodnja Saška, Mecklenburg-Predpomorjanska, Brandenburg in Turingija, kjer so zabeležili največ izbruhov na perutninskih farmah. Samo na Spodnjem Saškem so pobili 20.500 puranov, v severnem Brandenburgu pa so morali s polj rešiti na tisoče poginulih žerjavov. Vse to so grenke novice za perutninsko industrijo, ki sprva ne pričakuje velike rasti cen. Po nedavnih poročilih bi bilo možno posebno zvišanje cen jajc do 40 odstotkov, odvisno od razvoja situacije. Rejci perutnine so še vedno zaskrbljeni in pozivajo k vsedržavni obveznosti glede hlevov.

Alarmantna statistika

V Nemčiji so ugotovili rekordno število poginulih ptic zaradi virusa H5N1. Po poročilih RBB24 so izbruhi v zadnjih letih vztrajno naraščali, zlasti v Brandenburgu. Virus mutira in postane bolj agresiven, zaradi česar so simptomi depresivni: bolne ptice pogosto kažejo izgubo apetita, drisko in težko dihanje ter pogosto poginejo po kratkem času. Kar je še posebej nevarno za rejo perutnine, je, da lahko okužene divje ptice širijo virus, pogosto pa same ne kažejo simptomov. Ti lahko potujejo na velike razdalje in povzročijo množično širjenje. Tudi gozdna bitja in domače živali, ki pridejo v stik z onesnaženimi materiali, prispevajo k zapletu.

Virus sam velja za neškodljivega za ljudi, vendar predstavlja tveganje pri tesnem stiku z okuženimi živalmi. To še posebej prizadene rejce perutnine, ki morajo svoje živali čim bolje zaščititi pred divjimi pticami. Zdravi izdelki neprizadetih podjetij se lahko pod določenimi pogoji še naprej prodajajo, medtem ko se meso prizadetih podjetij ne sme tržiti. Kot odgovor na to grozečo situacijo se razpravlja tudi o zvišanju najvišje stopnje odškodnine s 50 evrov na do 110 evrov na žival.

Situacija v podrobnostih

Kateri ukrepi so torej potrebni za zajezitev širjenja? Strokovnjaki priporočajo, da se izogibate počivališčem ptic selivk in prijavite mrtve ali bolne divje ptice, namesto da se jih sami dotikate. Jasen poziv vsem lastnikom živali, naj zaščitijo svoje živali in tako preprečijo nadaljnje izbruhe. Posebna pozornost je namenjena tudi podnebnim spremembam, ki vplivajo na selitveno obnašanje ptic in lahko spodbujajo širjenje nalezljivih bolezni.

Zeleni v bundestagu vidijo trenutne razmere kot potrditev strukturnih slabosti proizvodnega kmetovanja. Izziv se ne bo povečal samo za rejce perutnine, temveč bo imel opazne posledice tudi za potrošnike.