Drugi krog volitev v Potsdamu in Frankfurtu: Kdo bo novi šef mestne hiše?

Drugi krog volitev v Potsdamu in Frankfurtu: Kdo bo novi šef mestne hiše?

Na splošno je senca v poročanju o volitvah, kjer sta v središču pozornosti dve mesti: Potsdam in Frankfurt (Oder). Danes, 12. oktobra 2025, bodo v obeh mestih potekali odločilni drugi krogi županskih volitev, ki jih pozorno spremljamo že od 8. ure zjutraj. Meščani imajo možnost, da izvolijo svoja nova vodstva mestnih hiš in dajo pobudo za morebitne spremembe v mestni politiki.

Še posebej razburljivo bo v Frankfurtu (Oder), kjer bi lahko prvič vodenje prevzel kandidat Alternative za Nemčijo (AfD). Trenutno vodi neodvisni kandidat Axel Strasser z 32,4 odstotka glasov pred Wilkom Möllerjem iz AfD, ki je zbral 30,2 odstotka. Nobeden od dosedanjih kandidatov CDU in SPD se ni uvrstil v ta odločilni krog: kandidatki CDU Désirée Schrade ni uspelo z 28,8 %, medtem ko je kandidatka SPD Simona Koß prejela le 8,6 % glasov. Volilnih upravičencev ima okoli 46.000 prebivalcev, volilna udeležba pa je doslej dosegla 53,4 %, poroča rbb24.

Volitve v Potsdamu in njihov pomen

Tudi v Potsdamu je veliko na kocki. Tu se soočita nestrankarska Noosha Aubel in Severin Fischer iz SPD. Na volitvah konec septembra je Aubel prejel 34,0 % glasov, Fischer pa 16,9 %. SPD, ki že 35 let opravlja funkcijo župana v Potsdamu, vidi te volitve kot zelo ključne. V mestu se bo štetje glasov začelo po zaprtju volišč ob 18. uri.

Ozadje teh volitev je zapleteno. V Frankfurtu (Odra) je prejšnji župan René Wilke (neodvisni) zgodaj spomladi 2025 odstopil in prevzel funkcijo notranjega ministra Brandenburga. To je povzročilo spremembo mestne politike, ki se zdi nujno potrebna, kot poudarja Möller. Njegov tekmec Axel Strasser je politolog in zaposlen na Gospodarski zbornici (IHK), kar mu daje tudi določeno mero podpore v političnem okolju.

Pregled volitev in volilne udeležbe

Izbor kandidatov odraža spremembe in izzive, s katerimi se soočata obe mesti. V Nemčiji udeležba državljanov na lokalnih volitvah upada od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je podrobno preučeno v DFG. Obsežen nabor podatkov prikazuje vpliv velikosti skupnosti in institucionalnih dejavnikov na volilno udeležbo. Te ugotovitve so še posebej pomembne v trenutnih volilnih razmerah, saj bi lahko pomagale odločevalcem, da bi volivce znova bolj zanimale lokalne teme.

Izid teh volitev ne bo le določil politične usmeritve v Potsdamu in Frankfurtu (Oder), ampak bi lahko tudi ponazoril širši trend v nemški lokalni politiki. Zvečer bo jasno, ali bodo volivci ubrali novo pot in kako se je spremenilo predsedovanje v teh dveh pomembnih mestih. Stvari bodo vznemirljive do zaprtja volišč.