Wilders izgubil oblast: D66 na vidiku kot novi zmagovalec parlamentarnih volitev!
Volitve bodo na Nizozemskem 29. oktobra 2025. Napovedi kažejo, da stranka Geerta Wildersa ne bo ostala najmočnejša sila.

Wilders izgubil oblast: D66 na vidiku kot novi zmagovalec parlamentarnih volitev!
Na Nizozemskem, kjer se politična pokrajina po le dveh letih prisotnosti Geerta Wildersa kot najmočnejše sile spreminja, so prve volilne napovedi za prihajajoče parlamentarne volitve povzročile velik val. Levo-liberalni Demokrati 66 (D66), ki jih vodi Rob Jetten, veljajo za nove favorite. Ta razvoj sledi napovedim, ki kažejo, da lahko D66 upa na 27 od 150 sedežev v parlamentu, medtem ko naj bi imela Wildersova Stranka za svobodo (PVV) 25 sedežev. To bi bilo znatno zmanjšanje v primerjavi s 37 sedeži, ki jih je PVV dobil na zadnjih volitvah, kot poroča oz-online.de.
Kaj je privedlo do tega preobrata? Znaki kažejo na nove volitve, saj je prejšnja koalicija, ki je bila najbolj desno v zgodovini Nizozemske, razpadla po pičlih enajstih mesecih. Zaradi sporov o strogi protimigracijski politiki se je Wilders umaknil iz vlade, čeprav je bila njegova stranka najmočnejša koalicijska partnerica. Namesto tega je neodvisni Dick Schoof prevzel oblast kot premier, preden je po razpadu koalicije ponudil odstop. Ta odstop je omogočil trenutne volitve, ki so bile nujno potrebne, potem ko so vse glavne stranke zavrnile koalicijo z Wildersom.
Volitve in njihov pomen
Približno 13 milijonov volivcev je zdaj poklicanih na volišča, da izvolijo 150 predstavnikov za drugi dom (Tweede Kamer). Skupaj v tem tekmovanju sodeluje 27 strank, od tega 15 strank, ki so že zastopane v parlamentu. Pregradne klavzule ni, kar povečuje možnosti manjših strank. Ankete kažejo izenačeno tekmo med Wildersovim PVV, D66 in desno liberalno vladajočo stranko VVD, ki naj bi imela 23 sedežev. Rdeče-zeleno zavezništvo GroenLinks in PvdA naj bi osvojilo okoli 20 sedežev, krščanski demokrati pa bi lahko dobili 19 sedežev, poroča n-tv.de.
V tem ozadju ostaja Wilders priljubljen kljub padcu in številni njegovi podporniki za neuspeh zadnje vlade krivijo druge stranke. Obljublja nič manj kot »popolno prepoved azila« in napotitev vojske na meje. Kljub temu se v političnem okolju pojavljajo negotovosti, saj nobena večja stranka ne želi sodelovati s PVV, kar bi lahko otežilo sestavo stabilne koalicije.
Pogled v prihodnost
Osrednje teme volilne kampanje so azil in migracije, stanovanjska kriza in stroški zdravstvenega varstva. Številni volivci se še niso odločili, kar bi lahko vodilo do nepričakovanih rezultatov. Poleg Roba Jettena iz D66 se kot možni premierji omenjajo še Frans Timmermans iz GroenLinks-PvdA, Henri Bontenbal iz krščanskih demokratov (CDA) in Dilan Yesilgöz iz VVD. Izid volitev bi lahko bil pomemben ne le za Nizozemsko, ampak tudi za Nemčijo, saj sta sosedi tesno povezani tako gospodarsko kot politično.
Zadnje napovedi bi lahko temeljito spremenile politično pokrajino na Nizozemskem in volitve naredile vznemirljiv dogodek, vreden spremljanja. Nenehni vzponi in padci strankarske pokrajine ter nenehno spreminjajoča se zavezništva kažejo, kako dinamična je politika ostala v tem delu Evrope.