Klasična glasba v vinogradu: praznik za čute v Uckermarku!

Klasična glasba v vinogradu: praznik za čute v Uckermarku!

15. julija 2025 se je v slikovitem ambientu odvil izjemno pester koncert, ki je obiskovalcem še hitreje zaigral. Dogodek, ki ga je organizirala nadarjena koncertna mojstrica Aiko Ogata iz Pruskega komornega orkestra Prenzlau, je ponudil razburljiv program, ki je spodbudil čute in ustvaril edinstveno vzdušje. Kot poroča nordkurier.de, so bile za prvi del koncerta postavljene različne postaje, po katerih se je občinstvo lahko "potepalo" in izkusilo nastope od blizu.

Koncert so začeli s čustvenimi ljudskimi pesmimi iz Japonske, ki so jih predstavili Tsuyoshi Moriya, Aiko Ogata, Ruiko Matsumoto in Joanna Maksymowicz-Raczyńska. V rahlem poletnem dežju, ki je sledil, je Joachim K. Schäfer zaigral atmosferični koral »Jesu remains my joy« iz kantate BWV 147 Johanna Sebastiana Bacha. Ta mešanica klasične glasbe in folklornih zvokov ni bila le dobro sprejeta, ampak je poskrbela tudi za veselo vzdušje med prisotnimi.

Praznik za čute

Po duševnih nastopih sta nadaljevala Ruiko Matsumoto na violončelu in Thomas Paffrath na kontrabasu, ki sta občinstvo navdušila z živahno milongo in dvema tangoma, vključno z deli Astorja Piazzolle. Prvi del koncerta je zaokrožil godalni kvartet, ki je občinstvo očaral s filmsko glasbo iz “Pinocchia” in priredbo pesmi Beatlov “Michelle”.

Med odmorom so obiskovalci imeli priložnost degustirati vrhunska vina iz Christian Soyeaux in si med seboj izmenjati ideje. Stefan Zierke, ki ga iz političnih razlogov ni mogel prisostvovati, je izpostavil pomen tega kulturnega dogodka, ki ni gradil le glasbenih, temveč tudi družbene mostove.

Odličen zaključek

Drugi del večera je v izvedbi celotnega orkestra in ob spremljavi Joachima K. Schäferja predstavil veličastne valčke in polke Johanna Straussa ter dela Šostakoviča in Jean-Paul-Egida Martinija. Koncert se je zaključil tudi s priljubljenim bisom Ti, ti mi ležiš na srcu, ki je občinstvo spravil v evforično razpoloženje.

Pogled v glasbeno zgodovino pokaže, da imajo tovrstni dogodki svoj izvor v tradiciji Dunajskega komornega orkestra, ki je bil ustanovljen leta 1946. Z umetniki, kot je Philippe Entremont, ki je dolgo igral ključno vlogo pri oblikovanju orkestra, in današnjimi gostujočimi dirigenti, kot je Joji Hattori, glasbena izmenjava pomeni raznolikost in inovativnost, kar se je odrazilo tudi v programu koncerta. Več o tem lahko preberete na Wikipediji.

Takšni kulturni dogodki niso le poslastica za ušesa, temveč ponujajo tudi odlično priložnost za mreženje in doživljanje raznolikosti glasbe v vseh njenih vidikih. Le upamo lahko, da bodo takšne pobude še naprej v središču pozornosti in bo imelo več ljudi priložnost uživati ​​v tako čudovitih predstavah.