Dobrindt zahteva strožjo pot: migracijski vrh na Zugspitze!

Dobrindt zahteva strožjo pot: migracijski vrh na Zugspitze!

Danes, 18. julija 2025, se je na Zugspitze, najvišji gori v Nemčiji, zbral pomemben migracijski vrh pod vodstvom zveznega notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU). Sodelujoče države – vključno z Nemčijo, Francijo, Poljsko, Dansko, Češko in Avstrijo – se soočajo z izzivom preoblikovanja migracijske politike v Evropi. Cilj je bistveno zmanjšati nezakonite migracije in ustvariti enotne standarde, ki naj bi zmanjšali pritisk na nacionalne sisteme. dnevne novice poroča, da je Dobrindt na tiskovni konferenci izpostavil enotnost, trdoto in hitrost migracijske politike.

Dobrindt je sporočil, da je Nemčija pripravljena prevzeti odgovornost v EU in iti naprej. Osrednja točka njegove izjave je bila osredotočenost na dosledne deportacije, tudi v krizne države, kot sta Sirija in Afganistan. Hkrati se želijo bolj osredotočiti na napade kriminalnih tihotapskih združb in zajeziti odtok denarja iz teh omrežij. Drugi cilj je izboljšati zaščito zunanjih meja EU, da bi zavrnjene prosilce za azil lažje vrnili. Dobrindt je pozval tudi k obsežni širitvi agencije EU za varovanje meja Frontex, da bi okrepili operativne zmogljivosti pri upravljanju meja, še poroča ZDF.

Evropsko sodelovanje in asimetrični donosi

Ena točka, ki jo je Dobrindt posebej izpostavil, je potreba po boljšem usklajevanju med evropskimi partnerji. Evropski komisar za migracije Magnus Brunner je podprl to zaskrbljenost in se zavzel za hitrejše azilne postopke in strožjo postavo proti nezakonitim vstopom. Reforma direktive o vračanju, ki je bila predlagana spomladi 2025, namerava pospešiti vračanje oseb brez statusa zaščite. Evropski parlament je že aprila 2024 odobril nov mejni postopek za odločanje o azilu, ki naj bi racionaliziral zahteve za prosilce za azil in vračanje zavrnjenih prošenj, pojasnjuje. Evropski parlament.

Niso pa vsi glasovi pozitivni. Kritiki, kot je predstavnica za begunce Natalie Pawlik (SPD), namesto nadaljnje izolacije pozivajo k modernizaciji in integraciji. Cerkvene organizacije opozarjajo na posledice zaostrenih ukrepov in se zavzemajo za legalne dostopne poti za begunce. V tem kontekstu je odprava povezave z deportacijami kritična, saj bi to lahko pomenilo, da je lahko več ljudi deportiranih v tretje države brez podpore.

Trenutno število azilantov in nacionalni odzivi

Razmere na azilnem trgu kažejo, da se je število prošenj za azil v EU na splošno zmanjšalo. Maja 2025 je bilo v EU, na Norveškem in v Švici evidentiranih okoli 63.700 prošenj za azil, kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom prej. Število v Nemčiji je padlo z 18.800 maja 2024 na samo 9.900 maja 2025. Pri tem razvoju je treba pretehtati tudi mnenja o ukrepih. Poljska in druge države svarijo pred novimi tihotapskimi potmi, ki bi se lahko razvile čez Baltik, da bi se izognile poostrenemu evropskemu nadzoru.

Če povzamemo, lahko rečemo, da vrh o migracijah na Zugspitze daje jasno usmeritev prihodnje azilne politike v Evropi, ki pa jo spremljajo kritični glasovi in ​​zaskrbljena javnost. Ali bodo načrtovani ukrepi uspešni, bomo še videli.