Grozi ekstremna vročina: Nemčija pod 43 stopinj!

Grozi ekstremna vročina: Nemčija pod 43 stopinj!

Od 10. julija 2025 bo Nemčijo prizadel ekstremen vročinski val, ki obljublja temperature do 43 stopinj. [Merkur] poroča, da vremenski modeli kažejo vroče zračne mase, ki tečejo iz severne Afrike v srednjo Evropo. Ta vročinski val bi lahko pomenil ogromno breme za zdravje, naravo in infrastrukturo. Skrb vzbujajoča je predvsem napoved, da bi temperature lahko nihale med 35 in 40 stopinjami, v senci pa najvišje do 43 stopinj.

Dnevi pred vročinskim valom, natančneje 8. in 9. julij, so bili razmeroma prijetni z najvišjimi temperaturami med 23 in 28 stopinjami. Nastajale so posamezne krajevne plohe ali nevihte, ki so za kratek čas nekoliko ohladile. [Inženir] je tudi poročal, da je Nemčija doživela najbolj suho prvo polovico leta po letu 1893, kar bi lahko stanje še poslabšalo. Konec junija so bile temperature že čez 35 stopinj, napovedi za začetek julija pa so napovedovale nič manj kot čez 30 stopinj. V sredo ta teden pričakujejo možno najvišjo temperaturo 42 stopinj, kar ogroža toplotni rekord 41,2 stopinje iz leta 2019.

Nevaren vročinski val

Vzroki za prihajajoče vročinske valove so stabilni visokotlačni sistemi, ki blokirajo hladne zračne mase in namesto tega privabljajo vroč zrak iz Severne Afrike. [Inženir] pojasnjuje, da je območje visokega zračnega tlaka nad zahodno Evropo naklonjeno temu razvoju. V južni Evropi so že zabeležili temperature do 50 stopinj, predvsem v državah, kot so Španija, Italija in Grčija. To spremljajo uničujoči gozdni požari in evakuacije turistov.

Visoke temperature nimajo samo podnebnih posledic, ampak predstavljajo tudi veliko tveganje za zdravje. Vsako leto zaradi ekstremne vročine v Evropi umre približno 28.000 ljudi, število pa še narašča. Po informacijah [EEA] so še posebej ogroženi starejši ljudje, otroci in ljudje s predhodnimi boleznimi. Vročinski valovi lahko povzročijo toplotni stres, kar poveča tveganje za vročinski udar in toplotno izčrpanost. Te ekstremne temperature povzročajo večja tveganja za zdravje, zlasti v mestnih območjih, kjer je "učinek mestnega toplotnega otoka" bolj razširjen.

Priprave in ukrepi

WMO in WHO opozarjata na naraščajoča zdravstvena tveganja, ki so posledica teh vročinskih valov. Potrebni so ukrepi za zaščito pred vročino, kot je izogibanje neposredni sončni svetlobi in ohranjanje hladnega doma. Nujno je tudi ozaveščanje javnosti, predvsem ranljivih skupin. Podnebne spremembe povečujejo intenzivnost teh vročinskih valov in strokovnjaki opozarjajo, da se bodo razmere brez ustreznih prilagoditvenih ukrepov poslabšale.

Poleg tega na evropskem prizorišču poteka intenzivno delo za razvoj strategij prilagajanja za zaščito državljanov pred posledicami podnebnih sprememb. EU nenehno razvija nove politike, katerih cilj je do leta 2050 postati odporna na podnebne spremembe. To vključuje vse od sistemov javnega opozarjanja do ukrepov v družbenih okoljih. [EEA] tudi poudarja, da je porazdelitev okoljskih nevarnosti pogosto povezana z dohodkom, brezposelnostjo in stopnjo izobrazbe, kar krepi potrebo po ciljno usmerjenih ukrepih.