Ekstremni vročinski val grozi: Nemčija pod 43 stopinj!

Ekstremni vročinski val grozi: Nemčija pod 43 stopinj!

Deutschland - Od 10. julija 2025 bo Nemčija prizadela skrajni vročinski val, ki obljublja temperature do 43 stopinj. [Merkur] poroča, da vremenski modeli prehajajo vroče zračne mase iz Severne Afrike do Srednje Evrope. Ta vročinski val bi lahko bil ogromno breme za zdravje, naravo in infrastrukturo. Zlasti zaskrbljujoča je napoved, da bi temperature lahko nihale med 35 in 40 stopinj, z najvišjimi vrednostmi do 43 stopinj v senci.

Dnevi pred vročinskim valom, zlasti 8. in 9. julija, so bili sorazmerno prijetni z najvišjimi vrednostmi med 23 in 28 stopinj. Občasni so bili lokalni tuši ali nevihte, ki so se na kratko ohladili. [Inženir] je tudi poročal, da je Nemčija leta 1893 doživela najbolj suho prvo polovico leta, kar bi lahko še zaostrilo razmere. Konec junija so se temperature več kot 35 stopinj že pozdravile, napovedi za začetek julija pa so rekli nič manj kot 30 stopinj. Za sredo ta teden so pričakovane možne najvišje vrednosti 42 stopinj, kar postavlja toplotni rekord 41,2 stopinj iz leta 2019.

Nevarni vročinski val

Vzroki za prihajajoče toplotne valove so stabilne plasti z visokim pritiskom, ki blokirajo hladne zračne mase in namesto tega pritegnejo vroč zrak iz Severne Afrike. [Ingenieur] pojasnjuje, da območje z visokim pritiskom nad zahodno Evropo daje prednost tem razvojem. V južni Evropi so že izmerjene temperature do 50 stopinj, zlasti v državah, kot so Španija, Italija in Grčija. To gre z roko v roki z uničujočimi gozdnimi požari in evakuacijami turistov.

Visoke temperature imajo ne le podnebne posledice, ampak predstavljajo tudi veliko tveganje za zdravje. Vsako leto v Evropi umre okoli 28.000 ljudi v posledicah skrajne vročine in trend narašča. Po informacijah so še posebej ogroženi starejši ljudje, otroci in ljudje s prejšnjimi boleznimi. Toplotni valovi lahko privedejo do toplotnega stresa, kar poveča tveganje za toplotno in toplotno šibkost. Te ekstremne temperature vodijo do povečanja zdravstvenih tveganj, zlasti v mestnih območjih, v katerih se vedno bolj pojavlja "učinek mestnega toplotnega otoka".

pripravki in ukrepi

WMO in ki opozarjajo na vse večja zdravstvena tveganja, ki so posledica teh vročinskih valov. Potrebni so ukrepi za zaščito pred toploto, na primer izogibanje neposredni sončni svetlobi in ohranjanje hladilnih stanovanj. Tudi preobčutljivost populacije je bistvenega pomena, zlasti za ogrožene skupine. Podnebne spremembe prispevajo k intenzivnosti teh vročinskih valov, strokovnjaki pa opozarjajo, da se situacija še vedno poslabša brez ustreznih ukrepov za prilagoditev.

Poleg tega delo na evropskem parketu intenzivno deluje na razvoju strategij prilagajanja, da bi zaščitili državljane pred posledicami podnebnih sprememb. EU nenehno razvija nove smernice, katerih cilj je postati do leta 2050 podnebne srebre. To vključuje vse, od javnih opozorilnih sistemov do ukrepov v družbenih institucijah. [EGP] tudi poudarja, da je porazdelitev okoljskih nevarnosti pogosto povezana z dohodkom, brezposelnostjo in stopnjo izobraževanja, kar povečuje potrebo po ciljnih ukrepih.