Ribiči se bojijo za svoj obstoj: EU razpravlja o zaustavitvi ribolova v Baltskem morju

Ribiči se bojijo za svoj obstoj: EU razpravlja o zaustavitvi ribolova v Baltskem morju

Ribiči na Baltskem morju se soočajo s krizo. Upadajoče ulovne kvote in obremenjeni staleži pomenijo, da se številna družinska podjetja bojijo za svoj obstoj. Svet ministrov EU v Luksemburgu trenutno razpravlja o novih predpisih za ribolov prihodnje leto. Pogovarja se tudi o morebitni ustavitvi ribolova trske in sleda, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za ribiče. kako NDR poroča, da so ribiči v Mecklenburg-Predpomorjanskem zaradi teh negotovosti pod velikim pritiskom.

»Popolna ukinitev ribolova sleda bi ogrozila naš obstoj,« pravi Holger Müller, četrta generacija ribičev, ki sled trži lokalno. Nemški ribiči lahko trenutno ulovijo le 435 ton sleda v zahodnem Baltskem morju. Težava: glede na upadanje staležev ta količina ne zadošča za obstanek ribičev. Konec koncev je bil lov sleda z vlečno mrežo že leta prepovedan, vendar to ne pomaga izboljšati položaja.

Stanje zalog

Zaskrbljujoče zmanjšanje staležev rib je deloma posledica podnebnih sprememb. Sled se drsti prezgodaj, kar povzroči visoko smrtnost ličink. Polenovka trpi zaradi pomanjkanja kisika in višjih temperatur vode, kar jo spravlja tudi v stisko. Kljub številnim omejitvam ulova strokovnjaki ne vidijo izboljšanja razmer.

"Staleži rib v Baltskem morju so v nevarnosti zaradi prelova in uničenja drstitvenih območij," pojasnjuje Rainer Froese iz Geomar Helmholtz Centra za raziskovanje oceanov. Zavzema se za prepoved ribolova trske in sleda vsaj za eno leto. Medtem ko bi drugi ribolovi lahko še naprej lovili stabilnejše vrste, kot sta morska plošča in bokopluta, bi bil takšen postanek izziv za številne ribiče. Froese kot rešitev predlaga, da bi ribiči v tem času prejeli odškodnino.

Politična stališča in predlogi

Christopher Zimmermann iz inštituta Thünen prav tako svari pred razveljavitvijo obstoječih izjem, ki so ribičem v zahodnem Baltskem morju dovoljevale nadaljevanje ribolova tudi pod trenutnimi pogoji. Evropska komisija v svojem trenutnem predlogu za ribolovne kvote za leto 2026 predlaga drastične reze, ki jih ribiška skupnost dojema kot grožnjo. Predlagana zmanjšanja vključujejo nekatere zaloge, ki jih je treba zmanjšati za do 84 odstotkov. Celo delnice v Riškem zalivu naj bi padle za 17 odstotkov europa.eu poročila.

Kmetijski minister Till Backhaus poudarja, da so za obalni ribolov nujni posebni predpisi, da se zagotovi njihov nadaljnji obstoj. Ob dejstvu, da je polovica ribiških pristanišč v Mecklenburg-Predpomorjanskem že brez ribičev, je pritisk na politike ogromen. Navsezadnje le 147 ribičev dela kot glavno službo in 132 kot ribiče s krajšim delovnim časom v regiji, kar ustreza upadu za približno dve tretjini od leta 2000.

Pogled v prihodnost

Svetovalni center za potrošnike je zdaj posodobil seznam »Dobre ribe«, da bi potrošnikom pomagal prepoznati trajnostno blago. Vprašanje ostaja: Kako se bo odločil Svet ministrov EU? Odgovor pričakujejo v torek, ribiči na tem območju pa upajo, da bodo njihovi pomisleki uslišani, saj se še naprej borijo za svoje preživetje.

Dolgoročno bo pomembno, da se okolje in ribištvo vzpostavita v trajnostno ravnovesje, da se zagotovi nadaljnji obstoj obeh. Če ne bomo takoj ukrepali, lahko pride do resnih težav ne le za ribiče, ampak tudi za ekosisteme Baltskega morja.