Spodnja Saška posreduje: 270 kvadratnih kilometrov novih gozdov v Harzu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Spodnja Saška načrtuje pogozdovanje 270 km² v regiji Harz za spodbujanje biotske raznovrstnosti in prilagajanja podnebju.

Niedersachsen plant die Wiederbewaldung von 270 km² im Harz, um Artenvielfalt und Klimaanpassung zu fördern.
Spodnja Saška načrtuje pogozdovanje 270 km² v regiji Harz za spodbujanje biotske raznovrstnosti in prilagajanja podnebju.

Spodnja Saška posreduje: 270 kvadratnih kilometrov novih gozdov v Harzu!

Harz doživlja globoke spremembe kot odgovor na nujne izzive podnebnih sprememb. Spodnja Saška si je zastavila ambiciozne cilje za pogozdovanje in načrtuje zmanjšanje tradicionalnih smrekovih sestojev v korist mešanih gozdov na impresivnih 270 kvadratnih kilometrih. To je nedavno odločil upravni odbor državnih gozdov in je nujno potrebno, saj je bilo veliko dreves v zadnjih letih močno poškodovanih zaradi suše in škodljivcev, kot je podlubnik, da ne omenjamo skoraj 30 % mrtvih smrek na Harzu v samo treh letih. NDR poroča, da morajo gozdarji, kot je Michael Rudolph, opazovati zaskrbljujoče učinke zadnjih petih do šestih let.

S proračunom v višini več kot 100 milijonov evrov državna vlada izkazuje zavezanost ponovnemu pogozdovanju, ki vpliva na več kot polovico državnega gozda Spodnje Saške v gorovju Harz – območju, ki je večje od Deisterja. Glavni poudarek je na pestri drevesni vrstni strukturi, pri čemer bukev postaja osrednja drevesna vrsta v gorskih gozdovih. To odločitev pozdravlja Združenje za ohranjanje narave (Nabu), ki meni, da je prihajajoči začetek programa pomemben za krepitev biološke raznovrstnosti in izboljšanje sposobnosti gozda za prilagajanje podnebnim spremembam. haz.de opombe.

Prestrukturiranje za prihodnost

Pogozdovanje presega samo sajenje dreves. Not only will the spruce, which remains as coniferous forest in 28% of the high altitudes, but also pioneer tree species such as the rowan, birch, willow and aspen will find their place. Spodbujajo se tudi mešane drevesne vrste, kot sta javor platana in navadni hrast. Omeniti velja, da je več kot petina površine prepuščena naravni sukcesiji, ki omogoča naravno obnavljanje ekosistema. Tako nastajajo območja, ki lahko nudijo nove habitate, propadajoče smreke pa zagotavljajo strukturo in mrtev les, ki je pomemben za mnoge vrste.

Preoblikovanje gozda mora potekati hitro in učinkovito, saj so trenutni izzivi raznoliki. Suša in napad podlubnikov sta povzročila dramatično odmiranje gozdov. Podlubniki poškodujejo smreke tako, da jim razjedajo lubje in jim zapirajo transportne poti. Alexander Frese, gozdarski mojster, vodi potrebne ukrepe za sajenje domorodnih drevesnih vrst in dokazano tujerodnih vrst ter varovanje narave. V soseskah najdemo različne drevesne vrste, ki spodbujajo raznolikost.

Pogled v prihodnost

Mešani gozdovi niso le razvoj gozdarskih dejavnosti, so tudi nujni za prihodnost. Po študiji Tehnološkega inštituta Karlsruhe (KIT) so mešani gozdovi bolje pripravljeni na ekstremne dogodke, ki jih povzročajo podnebne spremembe, med drugim zaradi večje biotske raznovrstnosti in stabilnosti. Potencial za mešanice bukve in jelke je še posebej obetaven, saj so bolj robustne zaradi različnih koreninskih sistemov. Polovica anketiranih strokovnjakov meni, da so mešani gozdovi boljša izbira z vidika ekosistemskih storitev in tudi z vidika lesnega donosa, ki je pomemben za lesno industrijo.

Zaposleni v državnih gozdovih Spodnje Saške vsako leto vložijo več kot 20 milijonov evrov v predelavo in pogozdovanje. Toda uspeh tega pogozdovanja ostaja negotov in je namenjen tudi prihodnjim generacijam. Marcus Lindner iz Evropskega inštituta za gozdove poudarja potrebo po trajnostnih gozdovih, ki lahko zagotavljajo surovine in prispevajo k varstvu podnebja. Na nas je, da zastavimo pravo pot in naredimo gozdove primerne za prihodnost.