Deportacija sodišča: Nemčija krši zakon EU v primerih za azil

Deportacija sodišča: Nemčija krši zakon EU v primerih za azil

Frankfurt an der Oder, Deutschland - Berlinsko sodišče je odločilo, da je Nemčija kršila zakon EU, ko so se trije somalijski državljani napotili na Poljsko na meji. Ta sodba, objavljena 2. junija 2025, predstavlja pomemben precedens v sedanji migracijski politiki. Somalijske prosilce za azil, vključno z dvema moškima in žensko, je mejna policija na železni postaji v Frankfurtu zavrnila der oder. Sodišče je ugotovilo, da odločitve nemških oblasti na podlagi domneve, da so prosilci za azil nezakoniti iz "varne tretje države", saj je Nemčija dolžna predelati prošnje za azil. Sodba odpira nova vprašanja o praksah in smernicah zvezne vlade pod kanclerja Friedricha Merza, ki zasleduje agresivno migracijsko politiko, ki se je pred kratkim končala v novi smernici.

Sodišče je odločilo, da je deportacija kršila Dublinski odlok. Ta uredba ureja, katera država članica je odgovorna za preučitev uporabe azila in velja za vse države EU, pa tudi na Norveško, Islandijo, Lihtenštoin in Švico. V skladu z odlokom Dublin III, ki velja od leta 2003, je treba preveriti vsako vlogo za azil v državi članici, v kateri je bil vlagatelj prvič registriran. V tej konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da Nemčija tega ni upoštevala, kar je privedlo do odločitve, da je zavrnitev aplikacij zakonito neveljavna. Postopek tudi določa, da če se prenos ne zaključi pravočasno, odgovornost prenese v Nemčijo, kar je v tem primeru pomembno.

Kritika politike azila

Odločitev so sprejeli podporniki in kritiki politike azila. Notranji minister Alexander Dobrindt je zagovarjal ukrepe zvezne vlade in dejal, da sistem azila ni uspel. Opozicijski politiki, kot je Irene Mihalic iz Zelenih, so sodbo opisali kot "hud poraz" za Merzovo vlado. Karl Kopp iz Pro Asylice je deportacijo kritiziral kot "nezakonito prakso nacionalnih enostranskih ukrepov" in pozval k vrnitvi Somalisov v Nemčijo.

praksa za odpuščanje prosilcev za azil na nemških mejah je tudi v okviru reformirane zakonodaje o azilu v Evropi. Maja 2025 je Evropska komisija predstavila mehanizem, ki bi državam članicam omogočil, da zavrnejo prosilce za azil, ki so potovali skozi "varno" tretjo državo. Vendar kritiki poudarjajo, da države, kot sta Madžarska in Poljska, pogosto nočejo sprejemati prosilcev za azil in s tem spodkopavajo Dublinski odlok, tako da v negotovih pogojih pustijo tiste, ki iščejo zaščito.

Ozadje dublinskega odloka

Dublinski odlok je osrednji element evropskega azilskega sistema, katerega cilj je, da v EU vsebuje sekundarne migracije. Ta uredba zavezuje države, ki prosijo za azil, da se v šestih mesecih odločijo o odgovornosti. Izziv je, da imajo številne države članice, zlasti glede vse večjega števila beguncev, težave pri izpolnjevanju teh obveznosti. Poleg tega lahko dvomi o družbenih standardih v drugih državah EU privedejo tudi do tega, da je odlok v Dublinu suspendiran, saj mnogi begunci poročajo o nasilju in slabih razmerah v državah, kot so Italija, Grčija ali Poljska.

Razmere je zapleteno tudi z reformo skupnega evropskega azilskega sistema, ki je bil odločen aprila 2024. Ta reforma zagotavlja obvezne mejne metode, ki jih je treba izvajati v pogojih pridržanja, kar vodi k upoštevanju skladnosti s standardi človekovih pravic. Novi pakt za migracije in azil, ki je opisan, bi lahko pomagal znižati pravne standarde in oddajati postopke azila v tretjih državah. Takšen razvoj bi lahko še poslabšal pogoje za prosilce za azil v Evropi, medtem ko sodišče v Nemčiji v tej razpravi pomeni možno prelomnico.

Pravne posledice te sodbe in reakcije nanjo so usmerjene za prihodnjo migracijsko politiko ne le v Nemčiji, ampak tudi v Evropi na splošno. Glede na izzive, pred katerimi se soočajo vlade, bi lahko ta sodba v prihodnjem letu pomembno vplivala na politično razpravo o azilu in migraciji