Nevarnost gozdnih požarov v Dresdnu: Novi ukrepi za zaščito do septembra!

Nevarnost gozdnih požarov v Dresdnu: Novi ukrepi za zaščito do septembra!

Mesto Dresden uvaja stroga pravila v gozdu zaradi akutne nevarnosti gozdnih požarov. Kot poroča dawo-dresden.de, je mesto 3. julija 2025 izdalo splošni odlok, ki bo veljal do 30. septembra oz. 2025. S stopnjo nevarnosti gozdnih požarov 4 ali 5 je po novem prepovedano zapuščanje gozdnih poti in cest. Sprehodi izven označenih poti so zato tabu, kdor želi parkirati v gozdu, pa se mora držati za to določenih mest, da se izogne ​​nevarnim virom požara.

Ti ukrepi so odgovor na trajajočo sušo, visoke temperature in velik primanjkljaj padavin, ki povečujejo nevarnost gozdnih požarov v regiji. Ljudje so pogosto vzrok gozdnih požarov, zato se mesto zanaša na te omejitve, da bi zaščitilo tiste, ki iščejo rekreacijo, in prebivalce ter ohranilo gozdni habitat.

Nevarnost gozdnih požarov na Saškem

Tiskovni predstavnik Sachsenforsta Lars Richter opozarja tudi na celovite zaščitne ukrepe v saških skupnostih. V okviru teh ukrepov se v okviru preventivnega gašenja požarov uporabljajo vsesplošno protipožarni stolpi. Scenariji se tudi redno vadijo, da bi lahko čim hitreje in učinkoviteje reagirali v nujnih primerih. Vseeno pa še vedno svetujemo previdnost: nezakoniti požari vedno znova zanetijo gozdne požare, kot je pokazal nedavni dogodek v Coswigu, kjer so odkrili požar v ribniku z lokvanji, ki so ga podtaknile neznane osebe. Lokalni gasilci so morali pogasiti ostanke, potem ko je bil na tej lokaciji že podtaknjen požar, poroča mdr.de.

Leta 2023 je bilo v Nemčiji skupaj 1059 gozdnih požarov, kar je občutno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom. Kljub temu ostaja površina gozdnih požarov s 1240 hektarji nad dolgoletnim povprečjem. Po podatkih umweltbundesamt.de so bili vse bolj prizadeti predvsem severovzhodna Nemčija ter deli Saške in Spodnje Saške. Z 251 požari Brandenburg nosi največjo odgovornost za požarno pokrajino v zadnjih letih.

Vzroki in preprečevanje

Veliko gozdnih požarov povzroči človeška napaka. V 40 % primerov je bil glavni vzrok požig ali malomarnost. Za te tragične dogodke je v večini primerov krivo malomarno obnašanje obiskovalcev gozda, tabornikov in otrok. Za preprečitev prihodnjih požarov so priporočljivi preventivni ukrepi, kot je spreminjanje monokultur iglavcev v mešane gozdove.

V zadnjih letih se sezona gozdnih požarov vse bolj pomika v pozno poletje in jesen, kar kaže, da nevarnost ne obstaja le spomladi. Zaradi podnebnih sprememb naj bi se nevarnost gozdnih požarov v prihodnjih desetletjih povečala. Zato sta tako individualna odgovornost kot preventivni ukrepi velikega pomena pri varovanju naših gozdov.