Omejitve za novinarje v Beli hiši: kaj se skriva za njimi?

Omejitve za novinarje v Beli hiši: kaj se skriva za njimi?

Bela hiša je v zadnjih dneh poskrbela za razburjenje z napovedjo novih omejitev za novinarje. Dostop do prostora tiskovnega urada bo po novem urejen, kar pomeni, da se bodo morali novinarji v prihodnje za obisk tega prostora najaviti. Na tem območju ima med drugim svoj urad tiskovna predstavnica vlade Karoline Leavitt Pogled poročali. Prej so se lahko akreditirani novinarji prosto gibali v tiskovnem prostoru Bele hiše, zdaj pa je temu konec.

Bela hiša ta korak utemeljuje s potrebo po ohranjanju zaupnosti. Leavitt je pojasnil, da je tiskovna služba odgovorna tudi za komunikacije Sveta za nacionalno varnost, zato so lahko v pisarnah zaupni dokumenti. Tudi Združenje dopisnikov iz Bele hiše (WHCA) je ostro kritiziralo nove predpise, saj ogrožajo svobodo tiska in dostop do informacij.

Naraščajoče napetosti med mediji in Trumpom

Pod predsednikom Donaldom Trumpom je odnos med Belo hišo in mediji postal vse bolj napet. Leavitt medijem očita, da so pristranski in da o predsedniku ne poročajo pošteno. V tem kontekstu so bila tudi razmišljanja o selitvi predstavnikov medijev iz Bele hiše v sosednjo vladno stavbo. Spet dnevne novice poroča, namerava vlada sama odločati, kateri mediji lahko poročajo o Trumpu. Odločitev prekinja desetletja dolgo tradicijo, v kateri je neodvisna koalicija novinarskih organizacij podpirala predsednika.

Bistvena sprememba zadeva tiskovno skupino, ki jo bo v prihodnje določala tiskovna ekipa Bele hiše. Doslej je bil izbor urejen s krožnim postopkom WHCA. Leavitt to modernizacijo utemeljuje z željo po zagotavljanju dostopa do večjega števila medijev, predvsem lokalnih izdajateljev televizijskih programov. Vendar pa je veliko teh postaj del medijske skupine Sinclair, ki je znana po desničarski populistični usmeritvi in ​​ima centralno nadzorovane smernice poročanja.

Kritike iz sveta novic

Novi predpisi so veljali za resno grožnjo demokratični svobodi tiska. Jon Marshall, profesor zgodovine medijev, je kritiziral nevarnost, da se voditeljem dovoli, da sami izberejo svoj novinarski zbor. Tudi predsednik WHCA Eugene Daniels je izrazil zaskrbljenost nad takšnim razvojem in poudaril, da tovrstni ukrepi ne morejo biti v duhu svobodnega in neodvisnega poročanja.

Ozadje teh strogih ukrepov bi lahko bil spor s tiskovno agencijo AP, ki ni hotela uporabiti izraza "ameriški zaliv", ki ga je dal Trump. Posledično je bil AP prepovedan dostop do Ovalne pisarne. Zvezni sodnik je pred kratkim zavrnil tožbo AP proti Beli hiši, ker ni bilo mogoče dokazati nepopravljive škode.

Poleg tega je ministrstvo za obrambo poostrilo pravila dostopa novinarjev v Pentagon. Vse te poteze kažejo, da si Trumpova administracija vse bolj prizadeva za nadzor in vpliv na poročanje medijev.

Razmere ostajajo napete, razprave o svobodi tiska in dostopu do informacij pa del političnega vsakdana v ZDA. Čeprav je medijsko predstavljanje kritizirano, je pomembno, da ima javnost dostop do raznolikih in objektivnih informacij.