Pomoč samohranilcem v južni Turingiji: izhod iz brezposelnosti

Pomoč samohranilcem v južni Turingiji: izhod iz brezposelnosti

Izzivov staršev samohranilcev na trgu dela ne gre podcenjevati. Zlasti v okrožju Wartburg v južni Turingiji je jasno, da se številni starši samohranilci spopadajo s težavami. Tem ljudem poskušajo pomagati številne ponudbe pomoči. V južni Turingiji trenutno živi približno 359 staršev samohranilcev, ki so prijavljeni kot brezposelni. To je 27 več kot lani. Posebej prizadete so matere samohranilke: po trenutni statistiki je 88 odstotkov brezposelnih samohranilcev žensk.

Situacijo še poslabša vrzel v usposabljanju. 47 odstotkov samohranilcev namreč nima opravljenega poklicnega izobraževanja, kar zmanjšuje njihove možnosti na trgu dela. Večina jih dela kot pomočniki v maloprodaji, gospodinjstvu ali v čistilni industriji. Za te poklice niso značilne le nizke plače, ampak tudi malo možnosti za nadaljnji strokovni razvoj.

Ponudbe pomoči in rešitev

V regiji delujejo različne iniciative za podporo staršem samohranilcem. Takšne ponudbe pomoči so lahko ključ do trajnostnega izboljšanja življenjskega položaja prizadetih. Posebej iskani so programi, zasnovani posebej za samohranilce. Njihov cilj je spodbujanje poklicnih kvalifikacij in krepitev socialnih mrež za spodbujanje neodvisnosti staršev samohranilcev.

Povečale so se tudi zahteve socialne politike za podporo staršem samohranilcem. Raziskovalni projekti v več evropskih državah preučujejo socialno-ekonomske okvirne pogoje za samohranilce. Poudarek ni le na zmanjšani delovni aktivnosti, ampak tudi na visokem tveganju revščine, ki so mu izpostavljeni starši samohranilci. V Nemčiji so te družine še posebej prizadete, ker manjkrat prejemajo državno podporo kot v državah, kot sta Švedska in Francija.

Zdravstveni izzivi in ​​socialna udeležba

Tudi zdravstveni vidiki igrajo pomembno vlogo v življenju staršev samohranilcev. Pogosto poročajo o kroničnih zdravstvenih težavah in omejitvah v vsakdanjem življenju, ki dodatno omejujejo njihove možnosti. Pogoji za dostop do invalidnine so zelo različni, kar je za mnoge samohranilce še dodatna ovira.

Od družbe se zahteva, da se spopade s temi izzivi. Življenjske razmere staršev samohranilcev bi lahko bistveno izboljšali z usmerjenimi socialnimi reformami in aktivno politiko trga dela. Cilj bi moral biti zmanjšanje revščine in spodbujanje udeležbe staršev samohranilcev na trgu dela. Le tako lahko te pogosto spregledane družine vrnemo v središče družbe in jim omogočimo samostojno življenje.