Bo daljši delovni čas prekinil past krajšega delovnega časa v Nemčiji?

Bo daljši delovni čas prekinil past krajšega delovnega časa v Nemčiji?

Delo v Nemčiji se je v zadnjih letih močno spremenilo. Po trenutnih podatkih iz dnevne novice Povprečni tedenski delovni čas redno zaposlenih v Nemčiji je 40,2 ure. To je malo pod povprečjem EU, ki znaša 40,3 ure. Osupljiva je visoka stopnja dela s krajšim delovnim časom v Nemčiji, ki je z 29 % zelo pomembna med zaposlenimi med 15. in 64. letom starosti. Samo na Nizozemskem (43 %) in v Avstriji (31 %) je delež še višji.

Trenutni skupni tedenski delovni čas vseh zaposlenih v Nemčiji znaša 34,8 ure, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 37,1 ure. Pri tem je zanimivo tudi to, da se je povprečni tedenski delovni čas zaposlenih s krajšim delovnim časom v letu 2024 povečal na 21,8 ure, v primerjavi z 19,3 ure v letu 2014. Tudi v EU se je ta številka povečala, z 20,6 na 22,0 ure.

Spremembe na trgu dela

Trend dela s krajšim delovnim časom se povečuje. Še posebej ženske osvajajo trg s skrajšanim delovnim časom, kjer jih je 48 % zaposlenih s krajšim delovnim časom. Za primerjavo, le 12 % moških dela v tej obliki dela. V EU je v povprečju 28 % žensk in 8 % moških zaposlenih s krajšim delovnim časom. Stopnja zaposlenosti v Nemčiji je bila leta 2024 rekordno visoka, 77 %, kar je preseglo povprečje EU, ki znaša 71 %. To je znak, da vse več ljudi vstopa na trg dela, čeprav se zaradi trenutne gospodarske situacije nenehno razpravlja o ideji o daljšem delovnem času.

Zvezna vlada načrtuje novo uredbo, ki bo uvedla najdaljši tedenski delovni čas. To sproža razprave predvsem med sindikati, ki zavračajo odpravo najdaljšega dnevnega delovnika. Yvonne Lott iz fundacije Hans Böckler poudarja, da dolgi delovni časi niso rešitev za osebe z obveznostmi oskrbe. Visoko stopnjo zaposlenosti žensk vidi kot pozitiven trend in poziva k boljšemu usklajevanju družine in dela s primernimi modeli delovnega časa.

Pravni okvir

Ko gre za prilagodljivost na delovnem mestu, je pomembno upoštevati pravne vidike. Zaposleni, ki delajo po modelu delitve delovnega mesta, niso prisiljeni nadomeščati manjkajočih sodelavcev, če bi jim to pomenilo podaljšanje delovnega časa. Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve to pojasnjuje v svojih pogostih vprašanjih o delu s krajšim delovnim časom. Za vzpostavitev dolžnosti zastopanja na podlagi nujnih operativnih potreb je potreben dogovor med delodajalcem in zaposlenim. To bi lahko vključevalo ogrožene prekinitve proizvodnje.

Skratka, dogajanje na trgu dela je kompleksno. Povečanje dela s krajšim delovnim časom kaže na fleksibilnost in spremembe v delovnem življenju Nemcev. Glede na izzive, ki jih prinaša uvajanje pravičnega delovnega časa, gre upati, da se bodo našle prave rešitve, ki bodo zadostile tako potrebam zaposlenih kot zahtevam podjetij. Za dodatne informacije o modelih delovnega časa in njihovem oblikovanju je vredno pogledati spletno stran delovni čas-klug-gestalten.de.