Berlinu grozi izguba umetnosti: v nevarnosti je financiranje studiev!

Berlinu grozi izguba umetnosti: v nevarnosti je financiranje studiev!

Umetnost in kultura v Berlinu: dilema neodvisne scene

Berlinska umetniška scena se sooča z resnimi pretresi. Izzivi so postali vse bolj vidni, odkar je ugledna umetniška revija stanje prestolnice označila za "post-cool". Ta ocena še posebej velja za mlade umetnike, kot je 34-letna Lisa Marie Schmitt, ki dela v svojem studiu v Berlin-Weddingu. Schmitt plača 170 evrov za 30 kvadratnih metrov, podprt z državnimi subvencijami. Toda tega bi lahko kmalu bilo konec: berlinski senat načrtuje zmanjšanje, ki bi lahko vplivalo na več kot 1000 subvencioniranih studijskih prostorov. Odločitev o tem naj bi v predstavniškem domu sprejela decembra 2025, Schmittova pa bi lahko februarja 2026 izgubila svoj studio.

Kaj se zgodi, ko zmanjka denarja in prostora? Schmitt že razmišlja o selitvi v Bukarešto, kjer so najemnine cenejše. Vendar to ni osamljen primer: prizadeta je tudi umetnica Anja Schrey. Že več kot deset let živi in ​​dela v subvencioniranem studiu na Karl-Marx-Strasse, a nad njo lebdi negotovost glede njene prihodnosti. »Agarsonjera na prostem je neprecenljiva,« se obžaluje Schrey, medtem ko najemnine v Neuköllnu v povprečju znašajo 25 evrov na kvadratni meter.

Zaskrbljenost je zelo razširjena. Glede na nedavno raziskavo približno 87 % od približno 10.000 umetnikov v Berlinu išče cenovno ugodne studie. Poznavalci opozarjajo, da bi podobo mesta lahko precej spremenilo pomanjkanje novih, financiranih studiev. Silke Neumann, strokovnjakinja za kulturno komunikacijo, poziva k razširitvi območij za umetnost in kulturo, zlasti za začasno uporabo. Razvoj ni ostal neopažen s strani kritikov, kot je Markus Ossevorth, organizator. Poroča o vse pogostejših zaprtjih lokalov in klubov, ki se spopadajo z visokimi stroški in pritožbami stanovalcev.

Pogled nazaj na umetniško sceno

Berlinska umetniška scena ima razburljivo, a tudi tragično zgodovino. Po ponovni združitvi so številni umetniki odkrili mesto kot novo ustvarjalno žarišče. Zdaj pa grozi krčenje proračuna za kulturo in krčenje sredstev studiev, kar bi trajno spremenilo podobo umetniške scene. Sredstva za delovni prostor bi lahko padla s 45 milijonov na 22 milijonov evrov letno. To povzroča negotovost pri načrtovanju za mnoge umetnike, ki se zdaj bojijo, da bodo izgubili svoj cenjeni studijski prostor.

Zbiralec umetnin Christian Boros pravi, da je Berlin kljub tem izzivom še vedno magnet za umetnike. Priložnosti vidi tudi v spremembah, omenja pa tudi nevarnost, da bi številni umetniki migrirali v druga mesta, kot sta Hamburg ali Leipzig. Da bi opozorili na situacijo, so prizadeti umetniki že sprožili peticijo, ki je zbrala več kot 3700 glasov. Ti glasovi bi morali poslati močan signal politikom.

Umetniki, kot je Lisa Marie Schmitt, z zadrževanjem diha pričakujejo razvoj. Umetniška podpora, ki jo je vlekla v Berlin, bi lahko hitro izginila. Nujno je potrebna dobra roka za prihodnost mestne umetniške scene. Upati je, da bo kmalu prišlo do ponovnega premisleka kulturne politike, preden bo živahno berlinsko umetniško krajino preplavila stagnirajoča realnost.

Art magazin je dogajanje spremljal s kritičnim pogledom, poroča tagesschau.de negotove prihodnosti umetnikov, medtem ko rbb24.de izpostavlja najbolj pereče izzive. tudi bbk-berlin.de obravnava negotovost glede financiranja studiev in strah umetnikov pred negotovostjo načrtovanja v mestu, ki je nekoč slovelo po svojem ustvarjalnem potencialu.