Berlin postaja mesto spužva: Tako se metropola bori proti pomanjkanju vode!

Berlin postaja mesto spužva: Tako se metropola bori proti pomanjkanju vode!

Pomanjkanje vode v urbanih območjih postaja vse bolj eksploziven problem. V Berlinu ljudje že razmišljajo korak dlje in nameravajo postati »mesto spužva«. S konceptom ne samo shranjevanja deževnice, temveč tudi njenega ciljnega sproščanja, se mesto poskuša spopasti z izzivom podnebnih sprememb. To gre z roko v roki s cilji Nemška strategija prilagajanja podnebnim spremembam, katerega cilj je spodbujanje inovativnih rešitev v urbanem razvoju.

Potreba po teh ukrepih postane jasna, če upoštevamo, da je Berlin v sušnem območju Nemčije in da postaja oskrba z vodo poleti vse bolj problematična. Da bi preprečili to, je bilo dokončanih že devet ogromnih podzemnih bazenov za zbiranje deževnice. Posebej impresiven lovilni bazen z globino 30 metrov bo v celoti deloval leta 2026 in bo lahko zadržal okoli 17.000 kubičnih metrov deževnice. Med močnimi padavinami se odvečna voda odvaja v te bazene, preden se prečrpa v čistilne naprave za nadaljnjo obdelavo.

Kako deluje sponge city?

Toda kaj točno pomeni biti spužvasto mesto? V bistvu je to pameten koncept, katerega namen je bolje izkoristiti zaprta območja v mestih. Glasno Raziskovalci pohištva Mesta lahko spremenijo način ravnanja z deževnico z namestitvijo prepustnih tal, več zelenih površin in skladiščenja vode. Cilj je shraniti odvečno vodo in jo počasi izpuščati ter s tem zaščititi številne reke pred razlivi in ​​odplakami.

Posebna pozornost je namenjena tudi preprečevanju prelivanja mešanih voda. V Berlinu je 2000 od 10.000 km kanalizacije mešanih kanalizacijskih sistemov. V najslabšem primeru to povzroči pogin rib in pomanjkanje kisika v vodnih telesih. Da bi rešili ta problem, je mesto sprejelo zakon, ki določa, da lahko le majhen delež deževnice na novih gradbiščih odteka v kanalizacijo. Preostanek mora izhlapeti ali pronicati.

Zelena infrastruktura za mikroklimo

Zvezna vlada vidi mesto spužve kot del svoje celovite strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Inovativni pristopi k zeleni infrastrukturi, kot so tisti v THE so potrebni za krepitev mikroklime v mestih. Poročilo o spremljanju DAS še kaže, da raziskave kažejo, da je manj kot polovica stanovanjskih nepremičnin zavarovana proti naravnim nevarnostim. Tukaj je treba ukrepati.

Z vidika varstva podnebja ima koristi tudi kakovost življenja prebivalcev mesta. Ukrepi za ozelenitev, kot je ustvarjanje ribnikov za shranjevanje deževnice, lahko ne le ohranjajo vodo čisto, ampak tudi pomagajo ohladiti mesto in ga zaščititi pred poplavami. Primer bi lahko bil nov stanovanjski blok, opremljen z ribnikom in napravami za čiščenje vode.

Vse več mest se zanaša na koncept sponge city. Pilotni projekti že potekajo v Švici, kjer se v strukturne preventivne ukrepe vlaga več kot 43 milijonov frankov. V Winterthurju se na primer deževnica iz šolskih zgradb uporablja za namakanje parkov in zelenih površin.

S pravimi ukrepi in voljo do sprememb bi lahko ideja o mestu spužva postala precedens ne le v Berlinu, temveč v mnogih drugih mestih evropskega izvora. Čas za podnebju prijazne koncepte v mestih je zdaj – nekaj je pomembno!