Rdeči alarm: zaposleni v Barnimu delajo milijone ur nadur!

Rdeči alarm: zaposleni v Barnimu delajo milijone ur nadur!

Razprave o ureditvi nadur in delovnega časa postajajo vse bolj razširjene in okrožje Barnim ni izjema. Lani je bilo tukaj zabeleženih okoli 1,6 milijona nadur, poroča barnim-aktuell.de. Osupljivo je, da je bilo okoli 842.000 teh ur neplačanih. To so alarmantne številke, ki so pomembne tako za zaposlene kot za delodajalce.

Poseben poudarek je na gostinstvu, kjer je bilo v hotelih, restavracijah in podobnih podjetjih opravljenih okoli 38.000 nadur – podatek, ki ni povsem presenetljiv, če upoštevamo, da 52 % teh ur ostane neplačanih. To stanje bi se lahko še poslabšalo zaradi načrtovanih sprememb zakona o delovnem času s strani zvezne vlade. Sindikat prehrane, gostinstva in gostinstva (NGG) opozarja na povečanje nadur in morebitne zdravstvene posledice.

Spremembe zakona o delovnem času

Namen novih predpisov je povečati fleksibilnost najdaljšega tedenskega delovnega časa. Namesto da bi bil omejen na osem ur na dan, kot je veljalo doslej, bo v prihodnosti nastavljen na največ 48 ur na mesec, da bi ustvarili več manevrskega prostora za delodajalce in zaposlene, poroča boeckler.de. Toda NGG vzbuja pomisleke: "Daljši delovni čas poveča tveganje za nesreče pri delu ter obremenjuje telo in duha," opozarja Sebastian Riesner, generalni direktor NGG Berlin-Brandenburg. Zdravstvena tveganja, povezana s tovrstnimi reformami, kažejo tudi obsežne študije o organizaciji delovnega časa.

Posebej je treba poudariti, da je predolgi delovni čas vedno večji problem. Po podatkih zveznega statističnega urada je leta 2024 7,2 % zaposlenih s polnim delovnim časom redno delalo več kot 48 ur na teden. Moški imajo z 8,6 % večji delež kot ženske (4,5 %). Številke tudi kažejo, da pritisk ne pade le na pleča samozaposlenih, ampak da so nesorazmerno bolj prizadeti tudi menedžerji: skoraj 25 % jih dela več kot 48 ur na teden. Razmere so še posebej eksplozivne za delavce s krajšim delovnim časom, saj 61 % vseh del s krajšim delovnim časom v okrožju Barnim opravljajo ženske.

Zdravstvena tveganja in socialne posledice

Nevarnosti zdravstvene škode zaradi dolgega delovnega časa ne smemo podcenjevati. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko povečane tedenske ure skrajšajo čas regeneracije in s tem ogrozijo zdravje zaposlenih. Raziskava fundacije Hans Böckler je pokazala, da večina redno zaposlenih ne želi končati dela pozneje. Toda realnost je drugačna: predlagane reforme bi lahko prisilile več ljudi k daljšemu delu, kar lahko povzroči ne le nezadovoljstvo, ampak tudi poveča odsotnost zaradi bolezni.

V poklicih zdravstvene nege, kjer so že zdaj visoke stopnje obolevnosti, predstavlja želena deregulacija dodaten izziv, ki bi lahko ogrozil kakovost oskrbe pacientov. Medtem ko je razprava o fleksibilnem delovnem času na političnem dnevnem redu, ostaja odprto vprašanje, koliko je fleksibilnost dejansko koristna za zaposlene in ali je treba njihovemu zdravju dati večjo prednost.

Na splošno obstajajo znaki, da se trg dela sooča s finančnimi in zdravstvenimi izzivi. NGG torej ne poziva le k zanesljivemu delovnemu času, ki je usklajen s časom varstva otrok, ampak tudi k premisleku o organizaciji delovnega časa. Ostaja upati, da se bodo v politični razpravi slišali glasovi zaposlenih in da se bo spodbujala poštena in zdrava delovna kultura.