Sodišče v Cottbusu zavrne nujno vlogo za okoljsko pomoč proti LEAG

Sodišče v Cottbusu zavrne nujno vlogo za okoljsko pomoč proti LEAG

25. septembra 2025 je upravno sodišče v Cottbusu zavrnilo nujno prošnjo Deutsche Umwelthilfe (DUH), ki je bila usmerjena proti Državnemu uradu za rudarstvo, geologijo in surovine (LBGR). Cilj vloge je bil prepričati LBGR, da od Lausitzer Energie AG (Leag) zahteva dodatne finančne varnostne ukrepe, da bi zagotovil denar za rekultivacijo odprtega rudnika Jänschwalde. Environmental Aid je izrazil zaskrbljenost glede prestrukturiranja Leaga in morebitnih negativnih učinkov na okolje. S temi pomisleki se strinja tudi Greenpeace, ki je prav tako sodeloval pri urgentni vlogi in poziva zvezni deželi Saška in Brandenburg, naj zaprosita za zaščito upnikov. DUH v sporočilu za javnost pojasnjuje, da bi lahko prestrukturiranje Leag Group prikrajšalo za do dve milijardi evrov sredstev in da se bo posledično lastniški kapital Lausitz Energie Eisenbahn AG (LE-B) zmanjšal za 82 odstotkov. Ta razvoj bi lahko imel znatne finančne posledice in ogrozil dolgoročno varnost rekultivacijskih ukrepov.

Upravno sodišče se ni strinjalo s stališčem okoljskih združenj in je tožbo zavrglo. Zoper to odločitev je mogoče vložiti pritožbo pri višjem upravnem sodišču Berlin-Brandenburg. Rok za vložitev zahtevka za varstvo upnikov je 1. oktober 2025, kar poudarja nujnost zadeve.

Kritika rekultivacije in njenih posledic

Leagovi načrti za prestrukturiranje prihajajo v kontekstu intenzivne razprave o posledicah izkopavanja in rekultivacije lignita. Po podatkih Bund-nrw je bilo do konca odprto kopanje lignita prizadetih več kot 33.000 hektarjev zemlje v Porenju leta 2021. Od teh območij je ponovno uporabnih le 23.876 hektarjev, dolgoročne ekološke posledice pa vzbujajo resne pomisleke. Izguba rodovitne prsti, resne motnje v ravnovesju podzemne vode in nepopravljive izgube gozdnih površin so le nekatere od tem, na katere opozarjajo okoljski strokovnjaki.

Razprava o melioracijah odpira tudi vprašanja o kakovosti obnovljenih tal. Tako imenovana nedotaknjena tla pogosto ne dosegajo kmetijskih in ekoloških lastnosti, kot so jih imela prvotna tla. Posledično bo zdravo ekološko kmetovanje z leti postalo bolj utopija kot realnost, kar bi lahko predstavljalo velike izzive predvsem za regijo in njene prebivalce.

Okoljevarstvene organizacije opozarjajo

Deutsche Umwelthilfe in Greenpeace še naprej opozarjata, da trenutna dogajanja okoli Leaga in tekoče rudarjenje lignita presegajo ekološke meje. Pogled v zgodovino renaturacije pokaže, da prejšnji poskusi pogozdovanja po drugi svetovni vojni pogosto niso imeli želenega uspeha – pomembna lekcija iz preteklosti, ki jo je treba upoštevati.

Če povzamemo, je treba povedati, da je bila urgentna vloga za okoljsko pomoč zavrnjena, a težave in izzivi okoli lignita in rekultivacije nikakor ne postajajo manjši. Ostaja torej vprašanje, kako se želijo odgovorni na to odzvati, da bi uskladili tako ekonomske interese kot varovanje okolja. Prihodnji tedni in meseci bi lahko bili ključni za prihodnost regije.