Obveznost nevtralnosti v državni službi: sporna prepoved naglavnika!
Obveznost nevtralnosti v državni službi: sporna prepoved naglavnika!
Cottbus, Deutschland - Občutljiva tema trenutno povzroča vznemirjenje javne službe: obveznost nevtralnosti javnih uslužbencev, zlasti pri nošenju verskih simbolov, kot je headcarf. Obveznost nevtralnosti države ni le zakonita, ampak tudi družbena dilema, ki vpliva na številne vidike našega sobivanja. V Nemčiji je država dolžna delovati nevtralno, saj faz_1 "> faz_1">. To velja zlasti za ljudi v javni službi, ki se zdijo suvereno, kot so sodniki, policisti ali učitelji.
Vprašanje, ali je v takšnih poklicih dovoljeno nositi glavo, je v različnih zveznih državah drugače obravnavano. V nekaterih regijah skoraj ni vlagateljev, ki bi radi šli po tej poti z islamskim pokrivalom. Zlasti Berlin je pragmatičen in se v posameznih primerih odloča, ali bi bil lahko v šoli ogrožen zaradi nošenja verskih simbolov.
pravni temelji in sodbe
Pravni temelji nevtralnosti v državni službi niso enotni. V posameznih primerih je treba razjasniti, ali je zakonsko dovoljena prepoved verskih simbolov v javni službi. Splošne prepovedi ni mogoče izpeljati, saj to zahteva konkretne pravne predpise na zvezni in državni ravni, kot je
Pomembne odločitve sodišč to ponazarjajo: upravno sodišče v Kasselu je ugotovilo, da je nošenje pokrita v službi v določenih okoliščinah nedopustno, saj mora verska svoboda zaostajati za nevtralnostjo države. V nasprotju s tem je sodba upravnega sodišča v Augsburgu ugotovila, da prepoved brez potrebne pravne podlage ni trpežna. Tu pa je treba opozoriti, da je bil na Bavarskem zdaj izdan nov zakon, da bi prepovedal nošenje verskih oblačil v sodni dvorani in naj bi ščitila nevtralnost sodstva. Razprava o obveznosti nevtralizacije večkrat razstavljanja in glasov iz politike v razpravo prinaša dih svežega zraka. Tuba Bozkurt iz Zelenih poziva k odpravi zakona o nevtralnosti v Berlinu in postavlja vprašanja, ali je to združljivo z osnovnim zakonom. Poudarja, da bi bilo treba posamezen test primera za nošenje verskih simbolov razjasniti, ali to dejansko ogroža šolski mir. Bozkurt kritizira, da zakon v glavnem pošilja negativne signale skupini migrantov in se zavzema za večjo enakost v pravicah in obveznostih vseh zaposlenih v javni službi. Po drugi strani obstajajo tudi kritični glasovi, kot je Manuel Ostermann iz nemške policijske zveze. V državni službi govori proti verskim simbolom, ker se boji, da bi lahko spodkopali zaupanje v državno oblast. Ostermann priznava potrebo po raznoliki policiji, vendar vidi morebitne težave, zlasti v družbenih okoliščinah. V tej vznemirljivi razpravi se različne perspektive soočajo z različnimi perspektivami. Medtem ko nekateri verjamejo, da bi lahko pokrivali policiste, drugi opozarjajo na možne posledice vidnih verskih simbolov. Navsezadnje je zaščita nevtralnosti na območju države naloga, ki jo je treba skrbno pretehtati v smislu skupnega dobrega. mnenja in razprave
| Details | |
|---|---|
| Ort | Cottbus, Deutschland |
| Quellen | |