Črno-rdeče ustavijo begunce: kriza na nemških mejah se stopnjuje!

Črno-rdeče ustavijo begunce: kriza na nemških mejah se stopnjuje!

Zvezna vlada poskuša z jasno politično usmeritvijo premagati izzive migracij na mejah. Odkar je črno-rdeča koalicija na oblasti, je opazen porast zavračanja ljudi, ki iščejo zaščito na nemških mejah. Zvezni notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je zvezni policiji naročil, naj zavrne prosilce za azil, ne glede na to, ali zaprosijo za zaščito ali ne. Dobrindt trdi, da država EU, odgovorna za azilne postopke, ustreza državi, v katero so ljudje prvič vstopili. Te odločitve povzročajo razdraženost sosednjih držav, kot sta Poljska in Avstrija, ki pozorno spremljata razvoj nemške politike glede tega vprašanja. [Inforadio poroča, da](https://www.inforadio.de/rubriken/debatte/das-forum/2025/06/migrationspolitik- Grenzkontrollele-fluechtling-zurueckweise-ab Schiebe.html) razprava o tej politiki odpira pomembna vprašanja o prihodnosti nemške azilne politike, zlasti glede humanizma, sočutja in potrebe po priseljevanju, da se zagotovi delovna sila v starajočo se družbo.

V zvezi s tem je Združenje mest in občin nujno opozorilo, da so občine v Nemčiji na meji svojih zmogljivosti, in pozvalo k zmanjšanju migracij. Zlasti zaradi vztrajno visokega števila beguncev so raziskave pokazale, da večina prebivalstva to zahtevo podpira. Panel razprava je potekala 15. junija 2025, moderiral pa jo je Sascha Hingst. Med gosti sta bila Friedemann Hanke, namestnik okrožnega upravitelja okrožja Märkisch-Oderland (CDU), in Karl Kopp, generalni direktor ProAsyl, ter drugi strokovnjaki. Ta dogodek je rezultat sodelovanja med rbb 24 Inforadio in Evropsko akademijo Berlin.

Nove zahteve EU za migracijsko politiko

Vzporedno z dogajanjem v Nemčiji je Evropski parlament potrdil nov migracijski in azilni sveženj, ki je bil sprejet 8. aprila 2024 z večino 322 glasov za in 266 proti. Ta sveženj od držav članic zahteva premestitev, finančne prispevke ali tehnično pomoč prosilcem za azil ali tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Uradno sporočilo za javnost Evropskega parlamenta pojasnjuje, da so bila dublinska pravila revidirana, da bi jasneje pojasnila, katera država EU je odgovorna za prošnje za azil.

Poleg tega je predviden nov postopek kontrole državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, ki bi lahko trajal do sedem dni. Predpisi so namenjeni tudi zagotavljanju neodvisnih nadzornih mehanizmov za zaščito temeljnih pravic. Podatkovna baza Eurodac se posodablja za zajemanje podatkov o nezakonitih prihodih, potekajo pa tudi koraki za uvedbo enotnih standardov za priznavanje statusa begunca. Prosilcem za azil bi morali omogočiti tudi delo najpozneje v šestih mesecih po vložitvi vloge. Vendar pa mora te nove uredbe uradno odobriti še Svet in bi lahko začele veljati v naslednjih dveh letih.

Družbeni in pravni izzivi

Razprava o migracijah, predvsem o vprašanju »pushbacks« – torej nasilnega zavračanja migrantov na mejah – postaja vse intenzivnejša. Po navedbah Evropa v izobraževanju takšne prakse kršijo zakonodajo EU in Ženevsko konvencijo o beguncih, saj imajo ljudje pravico do revizije azila. Številne države EU, zlasti vzhodnoevropske države, kot sta Poljska in Madžarska, se vse bolj zanašajo na izolacijo z mejnimi ograjami in odrivanjem. To težnjo po izolaciji pozdravlja več držav znotraj EU, južnoevropske države pa pozivajo k pravičnejši razporeditvi beguncev.

V mestnih območjih Kölna postane ta razprava še bolj jasna: v ozadju vse večjega števila beguncev, zlasti ljudi s kriznih območij, kot je Afganistan, je družbeno razpoloženje napeto. Postopni spremembi azilne politike sledijo številni, kakšno podobo bo Nemčija predstavljala v evropski skupnosti, ko gre za iskanje humanih rešitev, pa bomo šele videli.