Reforma državljanskega denarja: občine alarmirajo zaradi birokratskih pošasti!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Zvezna vlada načrtuje reformo osnovne varnosti 1. novembra 2025, ki bo nadomestila denar državljanov in uvedla nove predpise.

Bundesregierung plant zum 1.11.2025 eine Reform der Grundsicherung, die das Bürgergeld ersetzt und neue Regelungen einführt.
Zvezna vlada načrtuje reformo osnovne varnosti 1. novembra 2025, ki bo nadomestila denar državljanov in uvedla nove predpise.

Reforma državljanskega denarja: občine alarmirajo zaradi birokratskih pošasti!

S 1. novembrom 2025 bo v Nemčiji potekala celovita reforma osnovne varnosti, ki naj bi nadomestila denar državljanov. Zvezna vlada si je zadala cilj razbremeniti proračun in hkrati ustvariti spodbude za večjo zaposlenost. Reforma prinaša nekaj kontroverznih novosti, ki v občinah naletijo na pomisleke in ostre kritike. Glasno Merkur Številni okrožni upravitelji in župani se bojijo, da bodo novi predpisi vodili v "birokratsko pošast", ki bi lahko močno povečala upravne stroške.

Osrednji element reforme je uvedba sporazuma o sodelovanju med prejemniki nadomestil in državo. Če so dogovori kršeni, obstaja nevarnost hudih rezov do 30 odstotkov nadomestil. Predsednik okrožnega sveta Brandenburga Siegurd Heinze je kritičen in celotno reformo opisuje kot "nesmiselno in birokratsko". Ulli Schäfer, okrožna upraviteljica Greiz, prav tako v projektu ne vidi pripravljenosti za reformo. Toda vsi župani ne vidijo situacije kot dramatične: Dennis Rehbein, novoizvoljeni župan mesta Hagen, priznava nevarnost vala tožb, a ostaja optimističen.

Naraščajoči stroški in možne tožbe

Zvezna vlada ocenjuje, da bi reforma lahko prinesla okoli pet milijard evrov prihrankov. Ti prihranki pa veljajo za minimalne, še posebej, ker je skupni letni strošek denarja državljanov okoli 50 milijard evrov. Občine se tudi bojijo, da nova ureditev ne bo prinesla le dodatnih administrativnih bremen, ampak bi lahko povzročila tudi porast tožb. Ti pravni spori bi lahko dodatno obremenili mestne proračune.

Poleg tega se pojavljajo kritike, da reforma ni pravična: medtem ko so brezposelni podvrženi strožjim sankcijam, delovni ljudje od novosti skorajda nimajo koristi. Načrtovane sankcije za večkratno zavrnitev ponudbe za delo ali zamudo na terminih bi lahko bile glasne Čas samo poslabša položaj za mnoge prizadete. Dolgoročno bi to lahko ne samo otežilo zaposlitev, ampak tudi povečalo število ljudi, ki prejemajo osnovno socialno varnost.

Naslednji koraki

Za premagovanje teh izzivov je bistvenega pomena, da so zaposlitveni centri bolje opremljeni za zagotavljanje učinkovite zaposlitve. Reforma je očitno osredotočena na zaposlovanje in ne na kvalifikacije prizadetih, kar se v nekaterih primerih vidi kot možen preobrat k učinkovitejši politiki trga dela. Upati je tudi, da bo izvedba reforme premišljeno zasnovana, saj sankcije niso obvezne in imajo zato zaposlitveni centri določeno mero svobode delovanja.

Reforma ima torej dvojni poudarek: pomembno je zmanjšati stroške, a hkrati spodbujati integracijo na delovnem mestu. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo zvezna vlada sposobna resno vzeti skrbi občin in hkrati sprožiti učinkovito reformo.