Volivci pred odločitvijo: Kdo bo novi okrajni upravitelj OPR?
Junija 2026 bo Ostprignitz-Ruppin izvolil novega okrajnega upravitelja. Kdo kandidira in kaj načrtuje dosedanji predsednik Ralf Reinhardt?

Volivci pred odločitvijo: Kdo bo novi okrajni upravitelj OPR?
Naslednje leto bo spet ta čas: 7. junija 2026 bodo v Ostprignitz-Ruppin potekale volitve novega okrajnega upravitelja. Ta odločitev se nestrpno pričakuje, saj se v politično mešani pokrajini obetajo zanimivi preobrati. Dosedanji okrajni upravitelj Ralf Reinhardt iz SPD vprašanja ponovne kandidature še ni komentiral. Ne glede na prejšnje mandate, v katerih je bil izvoljen v letih 2010 in 2018, je zdaj pred vprašanjem, ali bo ponovno kandidiral ali ne. Volitve bi lahko bile zanj razburljiv dvoboj, saj so možni izzivalci v začetnih blokih. Maz na spletu poroča, da imata okrožni direktor Temnitz Thomas Kresse in župan Rheinsberga Frank-Rudi Schwochow (BVB/Free Voters) odprte ambicije.
Določen rezultat za Schwochowa že obstaja: z impresivnimi 65 odstotki glasov je bil ponovno izvoljen konec septembra 2023. Ta pozitiven odziv na njegovo župansko dejavnost bi ga lahko dodatno motiviral, da se prijavi na položaj okrožnega upravitelja. Sam vidi potrebo po spremembi na vrhu okraja in pravi, da je odprt za kandidaturo. Kresse je na drugi strani pisno potrdil svojo pripravljenost za ponovno izvolitev za direktorja. Upravni odbor Temnitza se je nato odločil, da Kressejevega položaja ne bo razpisal.
Politična mešanica
Politično polje prihajajočih volitev je vse prej kot jasno strukturirano. CDU, AfD in BVB/Free Voters trenutno iščejo primerne kandidate, da ne bi zaostali v tekmi za okrajni urad. Dinamika znotraj strank bi lahko vodila do zanimivega izbora kandidatov, ki bo dolgoročno pritegnil volivce. bpb.de poudarja, da volitve v Nemčiji niso samo vprašanje kandidature, ampak tudi mobilizacija državljanov. Na dan volitev bodo volilni upravičenci odločali o porazdelitvi politične moči v okrožju in o tem, kdo bo nadzoroval bogastvo Ostprignitz-Ruppin v prihodnjih letih.
Na dan volitev 7. junija bo morda potreben drugi krog 28. junija, če v prvem krogu nihče ne bo dobil absolutne večine glasov. To bi lahko samo povečalo napetost v volilni kampanji in volivce spodbudilo k natančnejšemu ogledu stališč in ponudb posameznih kandidatov.
Politična pokrajina se torej spreminja in prihajajoče volitve bodo pokazale, kateri kandidat si lahko na koncu pridobi zaupanje državljanov. Poleg osebnih podatkov je tu še vprašanje volilne udeležbe. Zanimivo je videti, kako se stranke predstavljajo in kaj pravzaprav zadeva volivce. Samo upamo lahko, da bo veliko državljanov oddalo svoj glas in aktivno sodelovalo pri oblikovanju svoje prihodnosti.