Reševanje deževnih gozdov: Ključ do globalne zaščite podnebja v Potsdamu!

Reševanje deževnih gozdov: Ključ do globalne zaščite podnebja v Potsdamu!

V svetu, ki se vse bolj spopada z izzivi podnebnih sprememb in onesnaževanja, je zaščita tropskih deževnih gozdov pomembnejša kot kdaj koli prej. Vendar pa so ti edinstveni ekosistemi, ki ohranjajo fascinantno ravnovesje skozi naravne cikle, pod ogromnim pritiskom zaradi krčenja gozdov in podnebnih sprememb. Pogled na situacijo kaže, da je varovanje teh gozdov ključnega pomena ne le za biotsko raznovrstnost, ampak tudi za naše globalno podnebje.

Tropski deževni gozdovi so prava zakladnica narave. Ko rastline odmrejo, se hitro razgradijo in sprostijo hranila nazaj v tla. Ta harmonični sistem vse bolj rušijo človeške dejavnosti. [Biosphere Potsdam](https://www.potsdam.de/de/ Veranstaltung/vom-regenwald-bis-zur-restmuelltonne-1) se intenzivno zavzema za varstvo okolja in trajnost ter na trenutni razstavi prikazuje, kako je mogoče krožno gospodarstvo izvajati v praksi. Tu je poudarjeno, da smeti v naravi ne obstajajo; vse je del večjega cikla, ki bi ga morali posnemati tudi v sodobni družbi.

Posledice krčenja gozdov

Toda kaj se zgodi, če so ti sistemi uničeni? Študije kažejo, da krčenje gozdov predstavlja približno devetino vseh emisij ogljika, ki jih povzroči človek. To so storili raziskovalci pri Zvezni agenciji za okolje, ki so preučevali dolgoročne posledice krčenja gozdov: Ko pride do krčenja gozdov, ogljik hitro vstopi v ozračje in tako dodatno spodbuja podnebne spremembe prek toplogrednega plina CO2. To ima daljnosežne posledice za globalno podnebje in ogroža planetarno ravnovesje.

Dolgoročne spremembe, opažene v regijah, kot je Amazonija, so še posebej zaskrbljujoče. V zadnjih 20 letih so podnebni znanstveniki ugotovili, da deževni gozd oslabijo dolgotrajna sušna obdobja in nenehne okoljske spremembe. Nedavno objavljena študija kaže, da pri 20-odstotnem krčenju gozdov amazonski pragozd dosega prelomno točko, po kateri postane obnovitev ekosistema vprašljiva. To ne bi lahko ogrozilo samo flore in favne deževnega gozda, ampak tudi velike dele Južne Amerike zaradi drastičnih podnebnih sprememb.

Potreba po akciji

Kroženje vode v teh tropskih gozdovih ima daljnosežne učinke na vremenske vzorce v mnogih regijah. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje krčenja gozdov se uničevanje nadaljuje s praksami, kot sta kmetijstvo s poševnimi in sežganimi sredstvi in ​​nezakonita sečnja. Čeprav je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva od leta 2023 sprejel ukrepe za omejitev krčenja gozdov, je bil napredek doslej omejen.

Za prekinitev začaranega kroga uničevanja in podnebne krize je ključnega pomena povečati ukrepe za pogozdovanje. Zaščita deževnih gozdov ni samo vprašanje ohranjanja narave, ampak tudi človeštva, saj je zdrav planet osnova za zdravo družbo. V tem smislu je izrednega pomena poziv k aktivnemu sodelovanju vsakega posameznika pri uveljavljanju recikliranja in sodelovanju v trajnostnih praksah.

Potsdam se ne osredotoča le na pomen varovanja deževnega gozda – razstava prikazuje tudi, kako lahko sami aktivno prispevamo k čistosti našega sveta. In če vsak opravi svoj del, lahko to koristi ne le lokalnim, ampak tudi globalnim okoljskim ciljem.