Söder poziva k korenitim reformam za pravično socialno državo!

Söder poziva k korenitim reformam za pravično socialno državo!

V nemški socialni politiki piha močan veter, čuti ga tudi Köln. Šef CSU Markus Söder je zavzel jasno stališče in poziva k celoviti posodobitvi socialne države. "Socialna država potrebuje temeljno posodobitev," je dejal Söder, ki se ne izogiba "težkim reformam", da bi ohranil uspešnost in hkrati pomagal ljudem v stiski. Nordkurier poroča o načrtih črno-rdeče koalicije, ki želi prihodnjo jesen uvesti več zakonov za reformo socialnih sistemov.

Ozadje te reforme je trenutno napeta gospodarska in finančna situacija v Nemčiji. Söder vidi socialno državo kot zastarelo in nepravično, še posebej, ker gre za denar državljanov letno 50 milijard evrov, od tega polovico dobijo ljudje brez nemškega državljanstva. Da obstoječi sistem ni več vzdržen, opozarja tudi kancler Unije Merz: "Že leta živimo preko svojih zmožnosti." Po Merzovih besedah ​​naj bi reforme služile predvsem ustvarjanju spodbud za vrnitev ljudi na delo.

Jesen reform

Bundestag naj bi septembra 2025 začel razpravo o temeljnih reformah na področjih socialne države, proračuna, zdravstva in digitalizacije. Ti projekti so del tako imenovane »jeseni reform«. Koalicija načrtuje posodobitev socialne države z namenom debirokratizacije administrativnih procesov in boljšega povezovanja državljanskih prejemkov, stanovanjskega nadomestila in otroškega dodatka. Zanemarjen ni niti zdravstveni sistem: z uvedbo digitalne bolniške kartoteke naj bi zmanjšali birokracijo, nova komisija pa bo poskrbela za vzdržno financiranje oskrbe. Bürger-Geld pričakuje daljnosežne spremembe.

Osrednja tema reform je denar državljanov, ki naj bi nadomestil prejšnjega Hartza IV. Medtem ko je sedanji sistem namenjen večji osredotočenosti na kvalifikacije brezposelnih, ostaja odprto vprašanje finančne upravičenosti in višine socialnih prejemkov. Strokovnjaki opozarjajo, da je kljub načrtovanemu zvišanju normativov v povprečju za 12 % veliko ljudi v sektorju z nizkimi plačami odvisnih od socialnih prejemkov. Boeckler poudarja, da razprava o reformah vključuje tudi idejo o zaostritvi sankcij za popolne nasprotnike.

Pot v prihodnost

Reforme, ki naj bi se izvajale od začetka leta 2026, ne zadevajo le prejemnikov socialnih prejemkov, temveč tudi zaposlene in družbo kot celoto. Vlada načrtuje dvig minimalne plače na najmanj 12,82 evra in uskladitev prispevkov za socialno varnost. Visoko na dnevnem redu sta tudi spodbujanje mest za usposabljanje in boj proti neprijavljenemu delu. Zvezna vlada pričakuje prihranke, a več kot 115 milijard evrov naj bi vložili v infrastrukturo, izobraževanje in digitalizacijo.

Mnenja o nujnosti teh reform so različna. Medtem ko Söder in Merz pozivata k jasnim varčevanjem in reformam, vodja SPD Bärbel Bas razpravo o financiranju socialne države opisuje kot "sranje", a hkrati poudarja potrebo po reformah. Lars Klingbeil, prav tako iz SPD, poziva k ukrepom proti delu na črno v povezavi z denarjem državljanov. Videti je, kako se bo razprava razvijala v naslednjih mesecih in kateri ukrepi bodo dejansko izvedeni.