V pričakovanju zadnjega počitka: pogrebni roki v Berlinu se podaljšujejo!
V Brandenburgu svojci pogosto čakajo tedne na pogrebne termine. Vzroki, roki in pogrebne obveznosti na kratko.

V pričakovanju zadnjega počitka: pogrebni roki v Berlinu se podaljšujejo!
V zadnjih tednih je vse več poročil o dolgem čakanju na pogrebne termine v Berlinu. Svojci se pogosto znajdejo v težkem položaju, ko morajo na zadnje slovo čakati skoraj osem tednov. Razlogi za te zamude so lahko različni, od manjkajočih dokumentov do pomanjkanja osebja v pogrebnih zavodih. kako dnevne novice poročali, je tudi odobritev pokopa, ki jo običajno izda matični urad, ključna točka, ki vleče organizacijo. Lahko se zgodi, da so uprave pokopališč težko dosegljive, še posebej občinske.
Vse večji problem je digitalno snemanje pogrebnih terminov. Na primer, v Steglitz-Zehlendorfu so uvedli spletni koledar za lažje iskanje primernega datuma pogreba. Nedavno so v Reinickendorfu skoraj zgrešili voznika bagra, kar je povzročilo dodatne zamude. K temu primanjkljaju pripomore dejstvo, da so nekatera pokopališča vedno znova prisiljena začasno zapreti zaradi nevihte.
Pravila in roki za pogrebe
Drug pogled na pogrebne razmere vzbuja potrebo po predpisih. Vsak pogreb ima svoje roke in zahteve. Glede na Količina pokopa Pokojnik lahko ostane na kraju smrti največ 36 ur. Po tem času je treba pokojnika pobrati ali odnesti v hladen prostor. 24-urno pravilo za pokope, ki pravi, da se lahko opravijo le najmanj 24 ur po smrti, je namenjeno zagotavljanju, da je smrt dejansko nastopila.
Praviloma je treba predvideti vsaj dva delovna dneva za overitev in potrebne korake, ki segajo od overitve v matičnem uradu do pošiljanja sožalnih kart in odredbe o odpiranju groba, kar lahko dodatno zavleče že tako dolg postopek.
Zgodovinski in pravni okvirni pogoji
Zanimivo je, da obvezni pokop v Nemčiji izhaja iz dolge tradicije, katere začetki segajo v srednji vek. Glasno Undertaker.de Krščanski pogreb je imel velik vpliv na pravne predpise, ki so bili določeni že v pruskem državnem zakonu iz leta 1806. Zakonski predpis vsebuje tudi pomembno določilo: pogrebov se zaradi higienskih razlogov ne sme opravljati v naseljenih območjih.
Kdor sam ni poskrbel za pogrebnino, bodisi s pogodbo o pogrebnini ali pogrebnim zavarovanjem, je zakonsko dolžan pogreb organizirati. Stroške tega krije dedič v skladu z oddelkom 1968 civilnega zakonika (BGB). Ta ureditev zagotavlja ohranitev pogodbenih in pravnih vidikov pogreba, čeprav svojcem v izjemni čustveni situaciji ni lahko kos.
Trenutne razmere okoli pogrebov v Berlinu odpirajo mnoga vprašanja in navdušujoče kažejo, kako pomemben je dobro organiziran sistem, da se pokojni lahko dostojno poslovijo. Izzivi so trenutno veliki, pod velikim pritiskom pa niso le svojci, ampak tudi sami pogrebniki. Upati je, da se bodo v prihodnosti našle rešitve, ki bodo te procese pospešile in olajšale.