Zaskrbljujoč upad: Mecklenburg-Predpomorjanska skorajda nima več otrok!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Mecklenburg-Predpomorjanska je zabeležila najnižjo rodnost od ponovne združitve. Obravnavani so vzroki in možne rešitve.

Mecklenburg-Vorpommern verzeichnet den niedrigsten Geburtenstand seit der Wende. Ursachen und mögliche Lösungen werden diskutiert.
Mecklenburg-Predpomorjanska je zabeležila najnižjo rodnost od ponovne združitve. Obravnavani so vzroki in možne rešitve.

Zaskrbljujoč upad: Mecklenburg-Predpomorjanska skorajda nima več otrok!

Zaskrbljujoč trend v statistiki rojstev postaja viden v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Kot poroča n-tv.de, se regija usmerja k najnižjemu številu rojstev od padca komunizma. Leta 2024 se je živo rodilo le 9.157 otrok, kar je 5,3 odstotka manj kot leto prej. Samo enkrat, leta 1994, je bila številka manjša. Ta razvoj ne vpliva samo na družine, temveč tudi na vrtce in s tem na delovna mesta vzgojiteljev.

Razlogi za ta upad so zapleteni in raznoliki. V bistvu je to posledica nizkega števila žensk v rodni dobi, ki ga še povečuje padec rodnosti od leta 1990 do 1995. Pomanjkanje potomcev je predvsem v starostni skupini od 25 do 35 let, kjer se tradicionalno rodi največ otrok. Čeprav se je stopnja rodnosti nekoliko povečala – leta 2024 je znašala 1.294 otrok na žensko v primerjavi s 1.251 v letu 2023 – še vedno ostaja pod potrebno stopnjo samovzdržnosti 2,1 otroka na žensko.

Pogled na družbene spremembe

Zdi se, da negotovosti v zvezi z načrtovanjem družine, ki so jih sprožili gospodarska stagnacija, pandemija korone in ukrajinski konflikt, vznemirjajo številne pare. V poštev pridejo pluralizacija družinskih oblik in alternativni življenjski cilji. Poleg tega daljša obdobja izobraževanja in vse manjši vpliv tradicionalnih vrednot pomembno vplivajo na odločitev o ustanovitvi družine. To podpira tudi wir-sind-mueritzer.de, kjer od leta 2016 opažajo nenehno upadanje.

Upada tudi število porok: leta 2024 je bilo sklenjenih le 8.569 porok, kar je najmanj po letu 2003, povprečna starost moških je 44,1 leta, ženske pa 41,2 leta. To kaže na trend poznejših porok, kar je povezano tudi z upadanjem rodnosti.

Dolgoročni učinki in možne rešitve

Primanjkljaj rojstev, ki obstaja že od leta 1991, je še en znak demografskih sprememb v regiji. Leta 2024 je primanjkljaj znašal 14.770 ljudi, kar je občutno povečanje v primerjavi z letom 2004, ko je znašal 4.089. Glede na to dogajanje se postavlja vprašanje, kako bi oblikovalci politike sploh lahko povečali rodnost. Predlogi segajo od prilagodljivega delovnega časa za starše do daljšega delovnega časa vrtcev in boljše podpore mladim družinam.

Pozitiven diskurz o družini in otrocih bi lahko pomagal ustvariti boljše okolje za rojstvo otrok. Obstaja upanje, da bi naraščajoča starostna skupina od 10 do 20 let lahko v približno desetih letih povečala število rojstev. Če pa pogledamo nadaljnji razvoj rodnosti v Nemčiji, opazimo splošni upad, kot ugotavljajo statistiki destatis.de. Ta upad ni samo posledica krize, ampak je bil opažen že od leta 2017 in odraža spremembe v družbenih normah.