Rdeči alarm za MV: finančna sposobnost ukrepanja v nevarnosti!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Mecklenburg-Predpomorjanska se sooča s finančnimi izzivi: Državni revizijski urad opozarja na bližajoči se finančni zlom in poziva k reformam.

Mecklenburg-Vorpommern steht vor finanziellen Herausforderungen: Der Landesrechnungshof warnt vor dem drohenden Finanzkollaps und fordert Reformen.
Mecklenburg-Predpomorjanska se sooča s finančnimi izzivi: Državni revizijski urad opozarja na bližajoči se finančni zlom in poziva k reformam.

Rdeči alarm za MV: finančna sposobnost ukrepanja v nevarnosti!

V Mecklenburg-Predpomorjanskem je veliko težav v blagajni: državni revizijski urad izraža veliko zaskrbljenost nad finančnim stanjem države. Predsednica dr. Martina Johannsen je zazvonila za alarm in opozarja na akutno grožnjo finančni sposobnosti ukrepanja. To se dogaja v kontekstu prihajajočih razprav o dvojnem proračunu 2026/2027. Državna oblast po letih finančne konsolidacije očitno ne vidi drugega izhoda kot opustiti okrevano smer.

Odhodki trenutno naraščajo hitro, prihodki pa le počasi. Po besedah ​​Johannsena je v prihodnjih letih pričakovati rdeče številke, dramatičen padec pa ne sme pričakovati le državna oblast, ampak tudi občine. Računsko sodišče zato poziva k premisleku finančne politike: prihodki naj predstavljajo zgornjo mejo odhodkov. Kajti brez jasno opredeljene prioritete in dosledne konsolidacije vladnih nalog plačilna sposobnost pade v vodo.

Finančni izzivi in ​​napovedi

Če pogledate v prihodnost, bodo stvari črne. Za leta 2028 do 2030 je predvidena vrzel v višini približno 3 milijard evrov. Ni znakov okrevanja na vidiku, odvisnost od zveznih sredstev in subvencij EU pa ostaja velika. Znižanja se zdijo neizogibna, medtem ko davčna gibanja ostajajo precej umirjena. Tu ni kančka upanja: opaznejših dodatnih davčnih prihodkov ni pričakovati. Skrita so tudi bremena, kot so prihodnje pokojninske obveznosti, ki nanesejo skoraj 10 milijard evrov.

Senco na finančna gibanja mečejo tudi naraščajoči socialni izdatki, ki naj bi se leta 2026 povzpeli na 2,8 milijarde evrov, leta 2027 pa celo na 2,9 milijarde evrov. Stroški dela naj bi v letu 2027 presegli mejo 3 milijard evrov. Hkrati obstaja tveganje za upad investicij, ki bi lahko do leta 2027 padle na le 1,6 milijarde evrov.

Reforme in potreba po prioritetah

Uporaba posojil za izravnavo proračuna za leti 2026 in 2027 ustvarja dodatna tveganja. Z rezervami in posojili je treba v obeh letih že pokriti preko 300 milijonov evrov kratkoročnega primanjkljaja. Finančni minister Heiko Geue (SPD) poskuša državno vlado prikazati v pozitivni luči, a priznava, da so težave velike. Visoki socialni izdatki in stagniranje gospodarstva potiskajo državni proračun na rob.

Pozitivna novica: Stopnja dolga se je znižala za več kot 620 milijonov evrov in poročilo o stabilnosti za leto 2025 potrjuje izpolnjevanje dolžniške zavore. Toda to morda ne bo dovolj. Računsko sodišče poziva k odločnemu ukrepanju in premisleku o odgovornosti države, da se finančni obseg ne sesuje.

Državni revizijski urad je poleg finančnih pomislekov objavil posodobljeno različico svoje okrožnice o »pravilni uporabi informacijske tehnologije«, ki ureja zahteve glede dokumentacije in postopka javnega naročanja v IT sektorju. Ta naj bi predstavljala tudi osnovo za gospodarsko upravno organizacijo in bo na voljo v redno prilagojeni obliki, kot je prikazano na lrh-mv.de prikazano.

Prihajajoče obdobje bo pokazalo, ali bo državna vlada sprejela potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnega položaja. Vendar znaki kažejo na nevihto in brez temeljnih reform se bo težko zoperstaviti izzivom proračunskega leta.