Globalna nujna pomoč v nevarnosti: 14 milijonov življenj na robu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Gospa Alabali Radovan opozarja na posledice umika USAID za globalno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

Frau Alabali Radovan warnt vor den Folgen des USAID-Rückzugs für die globale Entwicklungszusammenarbeit und humanitäre Hilfe.
Gospa Alabali Radovan opozarja na posledice umika USAID za globalno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

Globalna nujna pomoč v nevarnosti: 14 milijonov življenj na robu!

Mednarodna razvojna pomoč je pred resno dilemo: pomanjkanje sredstev in umik enega največjih sponzorjev, ameriške agencije USAID, postavljata svetovno nujno pomoč na preizkušnjo. Po besedah ​​zveznega ministra za razvoj Reema Alabalija Radovana primanjkuje približno60 milijard evrov, kar predstavlja več kot četrtino svetovne porabe. Ta upad je predvsem posledica razpustitve USAID s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Daily Mirror poroča, da tega finančnega izstopa Američanov ni mogoče nadomestiti.

"Zastrašujoče je videti, kako projekti pomoči po vsem svetu trpijo zaradi odločitev zadnjih nekaj let," pravi Alabali Radovan. Trumpova administracija je USAID označila za neučinkovitega in napovedala njegovo trajno zaprtje julija 2025, čemur je sledilo več13.000 zaposlenihso bili odpuščeni. Več kot 80 % projektov, ki jih vodi USAID, ni več financiranih in le okoli 1000 jih je ostalo pod vodstvom State Departmenta. To ima resne posledice za projekte pomoči, ki so pomagali zmanjšati umrljivost zaradi bolezni, kot sta HIV/AIDS in malarija, ki so v zadnjih dveh desetletjih znatno napredovali. Deutschlandfunk ocenjuje, da do leta 2030 več kot14 milijonov ljudi, tega4,5 milijona otrok, bi lahko zaradi teh dogodkov umrl.

Globalni izzivi razvojne pomoči

Umik ZDA ni le nacionalno vprašanje; mednarodna skupnost se sooča tudi z vedno večjimi humanitarnimi potrebami. S koncem USAID arhitektura mednarodne pomoči izgubi ključnega donatorja. Press portal poudarja, da se države, kot so Afganistan, Mozambik in Demokratična republika Kongo, že spopadajo z velikimi rezi v svojih projektih pomoči. Na primer, imeti več400 zdravstvenih ustanov v Afganistanuso prenehale delovati in milijone ljudi prikrajšale za dostop do zdravstvene oskrbe.

"Vsekakor moramo zapolniti vrzeli, ki jih povzročajo rezi," opozarja Jan Friedrich-Rust iz "Action Against Hunger". Vendar tudi nemške institucije ne prikazujejo ravno dobre slike: zvezna vlada načrtuje velike reze v humanitarni pomoči in razvojnem sodelovanju. Po predlogu proračuna zmanjšali za okoli1 milijardo evrov, torej8 odstotkovza zvezno ministrstvo za razvoj, v ministrstvu za zunanje zadeve pa naj bi celo namenili sredstva za humanitarno pomoč53 odstotkovzmanjšati. Takšni rezi bi lahko imeli uničujoče posledice za že tako krhke mednarodne strukture pomoči.

Glede na ta mlačen razvoj dogodkov se postavlja vprašanje, ali sta Nemčija in EU pripravljeni prevzeti globalno vodilno vlogo. Alabali Radovan poudarja, da drugi donatorji ne morejo zapolniti finančne vrzeli v enaki meri. Prihodnji potek evropske razvojne pomoči bi lahko bil ključnega pomena za to, koliko pomoči in podpore dejansko doseže svet v prihodnjih letih – zlasti za najbolj ranljivo prebivalstvo po vsem svetu.