Rdeči alarm: nevihtni val na Baltskem morju prinaša visok vodostaj!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Trenutne ravni vode v Baltskem morju v Rostocku in okolici 16. junija 2025: opozorila o nevihtnih valovih in napovedi poplav.

Aktuelle Pegelstände der Ostsee in Rostock und Umgebung am 16.06.2025: Sturmflutwarnungen und Hochwasserprognosen.
Trenutne ravni vode v Baltskem morju v Rostocku in okolici 16. junija 2025: opozorila o nevihtnih valovih in napovedi poplav.

Rdeči alarm: nevihtni val na Baltskem morju prinaša visok vodostaj!

Danes, 16. junija 2025, bo turbulentno v obalnih predelih Baltskega morja. Napovedan je val nevihte, ki bo prizadel predvsem obalo Baltskega morja Mecklenburg-Predpomorjanskega. Vremenske napovedi kažejo, da naj bi se gladina vode v Schleswig-Holsteinu dvignila 1,50 metra ali več nad povprečno visoko vodo. "Lahko bi šlo za zelo hudo nevihto," opozarja minister za okolje Tobias Goldschmidt in prebivalce poziva k previdnosti.

Kot je Časopis Baltskega morja Po poročilih bi lahko vrh nevihtnih valov dosegel v petek zvečer, pri čemer bi trend plimovanja v bližini zaliva Lübeck dosegel raven močnih neviht. Za fjord Flensburg je predvidena višina vode do 2,00 metra nad srednjo poplavo.

Merilne postaje in vodostaji

Trenutni vodostaji so zabeleženi na različnih merilnih postajah, vključno z Wismarjem, Warnemündejem, Althagenom, Barthom, Stralsundom, Sassnitzom in Greifswaldom. Po podatkih iz bsh.de Vrednosti so v običajnem območju, vendar z možnimi nihanji zaradi nevihtnega suna. Trenutno je najvišja poplavna gladina (HHW) v Warnemündeju v zgodovini 770 cm, izmerjena 13. novembra 1872. Povprečna visoka voda (MHW) je 617 cm, povprečna nizka voda (MNW) pa 407 cm.

Zdaj običajna klasifikacija razredov nevihtnih valov je še posebej pomembna za prebivalce. Vrednosti med 1,00 in 1,25 metra nad povprečno gladino vode se štejejo za nevihtni sunek, medtem ko se močan nevihtni sunek razvrsti le od 1,50 metra, zelo močan nevihtni sunek pa nad 2,00 metra. Takšna opozorila izdajajo različne institucije, kot so zvezne, državne in lokalne vlade, in jih razširjajo po različnih kanalih, naj bo to radio, televizija ali celo družbeni mediji.

Posledice zadnjih sunkov neurja

Lokalnim prebivalcem uničujoči učinki neurja niso neznani. Tako je poročala zvezda da je zadnje hudo neurje oktobra lani povzročilo škodo v višini 56 milijonov evrov, pri čemer je zlasti mesto Sassnitz poročalo o finančnih potrebah v višini okoli 42 milijonov evrov za obnovo prizadete infrastrukture.

Po letih 2017 in 2019, ki so ju prav tako prizadeli nevihtni sunki, je prišlo do premisleka pri preventivi. Strokovnjaki opozarjajo, da bi sedanji val nevihte lahko trajal do 40 ur in da obstaja bojazen, da bodo poznejši strmi brežini in poplavljeni grebeni ob ustju mule. Ugotovljena je bila že resna škoda na plažah in sipinah, ki jo je povzročilo umetno hranjenje.

Z ostrim opozorilom Dancev je bila dodana še ena dimenzija. Danska policija prebivalcem in dopustnikom svetuje, naj zapustijo obalna območja do petka zjutraj, da se zaščitijo pred morebitnimi poplavami na priljubljenih poletnih območjih.

Vreme na nemški obali Baltskega morja ostaja razburljivo. Bralce bomo sproti obveščali o vseh dogodkih in prizadetim želimo, da nepoškodovani prebrodijo te težavne dni.