Sodba sodišča: AfD delno zmagala proti levičarjem v sporu v Rostocku!

Sodba sodišča: AfD delno zmagala proti levičarjem v sporu v Rostocku!

V vročem pravnem sporu med AfD in okrožnim združenjem Left v Rostocku je okrožno sodišče v Rostocku zdaj odločilo, da navedb, da se poslanci AfD norčujejo iz simptomov Parkinsonove bolezni, ni mogoče šteti za splošno izražanje mnenja. Konflikt se je začel, ko je levičarski politik Dirk Bruhn poslanca AfD Enrica Schulta in Horsta Försterja opisal kot "politična in človeška kretena". Deželno sodišče je ta izraz označilo za žaljivega in razglasilo, da tovrstnih izjav v okviru političnih sporov ni mogoče tolerirati, ker ponižujejo človeško dostojanstvo, saj Stern poroča.

Bruhn je te obtožbe podal v državnem parlamentu 10. aprila in zagrozil s pravnim postopkom, potem ko je prejel poziv k redu od predsednice državnega parlamenta Birgit Hesse. Prizadeti poslanci AfD so obtožbe ostro zavrnili in zahtevali izbris tovrstnih navedb s spletne strani okrožnega združenja Levica. A je predsednik okrožnega združenja Sandro Smolka to zavrnil.

Sodne odločbe na kratko

Po uro in pol trajajočem zaslišanju je deželno sodišče v Rostocku odločilo, da ime ni primerno za splošno uporabo. Prihodnje kršitve te odločbe lahko povzročijo denarno kazen do 250.000 evrov ali zaporno kazen do šest mesecev. To je jasen znak, da je sodišče mnenja, da je bila meja med svobodo izražanja in žalitvijo tu prekoračena, pravi Nordkurier.

Poleg tega je deželno sodišče v Stralsundu zavrglo podobne tožbe, ki jih je frakcija AfD vložila proti levičarskemu okrožnemu združenju Vorpommern-Rügen, medtem ko deželno sodišče v Schwerinu ni potrdilo tožbe proti Bruhnu, ni pa tudi odločilno potrdilo njegovega zastopanja. Ta zapleten pravni spor odpira zapleteno vprašanje, kje so meje svobode izražanja.

Kompleksno razlikovanje med svobodo izražanja in žalitvami

Vprašanje razlikovanja med svobodo izražanja in žalitvami zadeva tudi sodno prakso Zveznega ustavnega sodišča. Po Hoesmannu je za presojo, ali je treba neko izjavo obravnavati kot žaljivo, treba natančno preučiti vsak posamezen primer. Na splošno izjave, ki ponižujejo človeško dostojanstvo ali predstavljajo žalitev, niso zajete v temeljni pravici do svobode izražanja.

Če je poudarek na obrekovanju osebe in ne na dejanski razpravi o politični vsebini, ni potrebe po tehtanju temeljnih pravic. V tem primeru se zdi, da je sodišče jasno povedalo, da takšne izjave niso del političnega diskurza.

Na ta način postaja aktualni primer odločilen primer, kako daleč lahko sežejo meje političnih sporov in kje se začne varovanje človekovega dostojanstva. Poslanci AfD so že napovedali, da bodo odločitev nadaljevali in se nanjo morda pritožili. Razprava o pravicah in dolžnostih politikov v političnem okolju ostaja vznemirljiva in deležna široke javnosti.