Na zdravje v Stendalu: Certifikati študentom migrantom kljub izzivom!

Na zdravje v Stendalu: Certifikati študentom migrantom kljub izzivom!

25. junija 2025 je bil na srednji šoli »Vladimir Komarov« v Stendalu spet tisti čas: okoli 40 desetošolcev je prejelo spričevala, kar je pomemben trenutek na njihovi izobraževalni poti. Ravnateljica Christiane Bloch je poudarila, kako težka je bila ta pot predvsem za učence, ki so v šolo prišli v času koronske pandemije. Izzivov ni mogoče podcenjevati, saj ima visok delež, 75 % od 320 učencev migrantsko ozadje, šola pa predstavlja 32 narodov.

Od teh maturantov jih je 12 pridobilo srednješolsko izobrazbo, 27 pa srednješolsko izobrazbo. Posebej velja izpostaviti individualne dosežke: Olha Konovalenko, ki je leta 2022 prišla iz Ukrajine, je navdušila s povprečno oceno 1,2. Najboljše povprečje je z 1,0 dosegla Soraya Khalili Vahed, katere družina prihaja iz Irana. Elnaz Hashimi, ki je leta 2014 emigrirala iz Afganistana, se namerava začeti usposabljati za medicinsko sestro v Hamburgu.

Kulturna raznolikost in izzivi

Visoko število učencev z migrantskim ozadjem ima razloge predvsem zaradi priliva ukrajinskih družin od leta 2022. Delež migrantov se je opazno povečal, kar pojasnjuje tudi uvedbo mednarodnega razreda na šoli leta 2000. Tam je trenutno oskrbovanih 21 otrok. To večkulturno okolje bogati, a prinaša tudi izzive, zlasti če upoštevate, da je uspeh v izobraževanju v Nemčiji pogosto odvisen od statusa migranta. Kot pojasnjuje bpb.de, študenti z družinsko zgodovino priseljevanja pogosto veljajo za izobraževalno prikrajšane.

Obstajajo razlike v dostopu do srednjih šol, ki se razlikujejo glede na generacijo: 16,1 % prve generacije obiskuje srednjo šolo, medtem ko je v drugi generaciji ta številka že 30,3 %. Za 2.5. Generacija je celo 35,7 %. Za primerjavo, številka za sošolce, ki niso priseljenci, znaša 43,0 %. Študija PISA iz leta 2018 tudi kaže, da obstajajo razlike v bralnih veščinah, ki lahko negativno vplivajo na šolsko kariero.

Gradbena in učna situacija

Kljub raznolikosti in pozitivnim premikom se šola sooča z izzivi. Obnovitvena dela, ki so povezana s stroški 2,6 milijona evrov, se vlečejo že dobri dve leti. Pouk za nekatere dijake sedaj poteka v kontejnerjih. Šola je s komaj 59,4-odstotno pedagoško pokritostjo pod državnim povprečjem, kar je nujno treba izboljšati. Tudi če je šola zastopana v zveznem programu »Start-Chances«, da bi razvila svoj profil, obstaja negotovost glede finančnih sredstev, ki so ji na voljo. Za tovrstne programe je na voljo skupno 20 milijard evrov v desetih letih, ki jih financirajo zvezna in deželna vlada.

Na splošno kaže, da je srednja šola »Vladimir Komarov« hkrati pomembna institucija za integracijo otrok migrantov in kraj, kjer je mogoče doseči izobraževalni uspeh. Zaradi prepleta raznolikosti in izzivov je delo učiteljev in vodstva šole še posebej zahtevno, a tudi koristno.