Požig in solidarnost: Meißen se bori proti ksenofobiji!

Požig in solidarnost: Meißen se bori proti ksenofobiji!

V torek zjutraj se je okoli 40 zaveznikov zbralo na Hirschbergstrasse v Meißnu, da bi izrazili svojo solidarnost z združenjem »Buntes Meißen«. Povod je bil uničujoč požig v nekdanji drevesnici Walther, kjer je v noči z nedelje na ponedeljek zagorel zeleni odpad. Hkrati so odkrili nekaj ksenofobnih grafitov. Gasilcem je požar uspelo hitro pogasiti, poškodovanih pa na srečo ni bilo. Maria Fagerlund, ena od članic upravnega odbora združenja, je v kratkem času organizirala solidarnostno kampanjo za nastop proti rasizmu in nestrpnosti. Priseljenci iz različnih držav delajo v tej drevesnici, gojijo zelenjavo in gojijo mlade rastline. Na tem območju delujejo tudi invalidi iz zbirališč, zaradi česar je tamkajšnja skupnost še posebej dragocena.

"Temeljni zakon velja za vsako osebo," je pojasnil Fagerlund, medtem ko je bil na ograji ob požarišču pritrjen transparent s 1. členom temeljnega zakona. Združenje »Buntes Meißen« je že leta izpostavljeno naraščajoči sovražnosti, predvsem s strani AfD, katere vpliv v regiji narašča. Fagerlund je požig v bližini velikega požara označil za neodgovorno in opozoril na nevarna dogajanja v družbi.

Ozadje napadov

Policija je že identificirala 43-letnega osumljenca, ki naj bi bil odgovoren za ksenofobne grafite. Ali je požar tudi zanetil, še preiskujejo. Strašljivo je, kako pogosto so se tovrstni napadi v zadnjih letih povečali, kar kaže na zaskrbljujoč družbeni razvoj. Zdi se, da je strpnost do tujih kultur vse manjša, kar je mogoče opaziti ne samo v Meißnu, ampak po vsej državi.

Primer trenutne grožnje človekovim pravicam v Evropi so resne težave v begunski politiki. V Grčiji sodijo Irancu Homayounu Sabetari, ki je zbolel za rakom, ker ga obtožujejo tihotapstva. 60-letnik je že tri leta v zaporu, potem ko je poskušal priti do svojih hčera v Nemčiji. Obtožbe proti njemu kažejo, kako nastanejo ovire zase in za druge, ko so migranti in njihovi pomagači kriminalizirani. Ta dogajanja potekajo tudi v številnih državah EU, kot kažejo primeri v Italiji in Španiji, ki jih je izpostavil "taz", kjer so ljudje zaprti zaradi "pomoči in podpiranja nezakonitega vstopa", pogosto ne da bi natančno vedeli, česa so obtoženi.

Boj proti kriminalizaciji pobega

Tragičen vidik tega vprašanja je finančno in čustveno breme družin, ki se pogosto zanašajo na podporo nevladnih organizacij, da pridobijo pravno zastopanje. Nevladna organizacija medico international je ustanovila nov "Sklad za svobodo gibanja" za pomoč takim družinam. Hkrati 15 organizacij, vključno z Amnesty International, poziva k reviziji direktive EU o omogočanju nezakonitega vstopa, da bi preprečili naraščajočo kriminalizacijo ljudi, ki iščejo zaščito. Zvezno združenje AWO in mnoga druga se zavzemajo za to, da bistvena načela človekovih pravic niso ogrožena.

Poziv je namenjen zvezni vladi, naj oblikuje jasne definicije, ki celovito izključujejo humanitarno pomoč in končno odpravijo kriminalizacijo tistih, ki iščejo zaščito. Potrebne so spremembe, da načelo humanosti in solidarnosti ne bo žrtev sedanjih politično motiviranih napadov na najbolj ranljive.

V tej napeti situaciji je bolj kot kdaj koli prej pomembno zavzeti se za vrednote, kot sta spoštovanje in strpnost, ter dati glas tistim, ki potrebujejo pomoč. V Meißenu solidarnostna kampanja združenja »Buntes Meißen« kaže, da je veliko tistih, ki se upirajo rasizmu in diskriminaciji.