Premiera opere milonga Mariá de Buenos Aires” navdušila v Erfurtu!

Premiera opere milonga Mariá de Buenos Aires” navdušila v Erfurtu!

Gledališče Erfurt je 27. septembra 2025 praznovalo težko pričakovano premiero milonge »operite« »María de Buenos Aires«, ki sta jo Astor Piazzolla in Horacio Ferrer prvotno premierno uprizorila leta 1968 v Buenos Airesu. Ta posebna stvaritev, ki se je v zgodovino zapisala kot tango opera, obravnava življenjsko pot prostitutke in njeno vrnitev v nedolžnost po smrti. [Concerti] poroča, da se je predstava v erfurtskem gledališču končala s svežim zrakom in pozitivnim odzivom, vključno s cvetjem in navdušenim ploskanjem občinstva.

Režiser Hank Irwin Kittel je imel umetniško vizijo združevanja Piazzollinega dela s sodobnimi elementi iz broadwayskih muzikalov. To je dalo nov zagon sodobni uprizoritvi zgodbe. Glasbena spremljava prihaja iz Stefana Casciolija in poudarja čutne zvoke bandoneona, ne da bi bila videti agresivna, kar daje občinstvu intenzivno izkušnjo [Concerti].

Vpogled v zaplet in teme

»María de Buenos Aires« obravnava mučeništvo žensk v družbi in njihov ponos, da kljub ponižanju ostajajo neomajne. V prvem delu spoznamo Maríine življenjske razmere, ki se gibljejo med sencami Buenos Airesa, drugi del pa se osredotoča na dogodke po njeni smrti [Wikipedia].

Igralska zasedba vključuje nadarjene argentinske umetnike, vključno s Hectorjem Corono in Carlosom Miguelom Cisnerosom, ki oživita like. Candela Gotelli uteleša Marijo pristno, brez pretiravanja, medtem ko Santiago Bürgi kot Poliador in Ole Xylander kot Duende zaključujeta ansambel. Uprizoritvi daje posebno dinamiko [Concerti] tudi koreografija Elli Treptow in Silvine Machado, ki združuje sodobni ples s Tango Argentino.

Glasbeni svet Astorja Piazzolle

Glasba Astorja Piazzolle, rojenega v Mar del Plati leta 1921, je spremenila oblikovanje argentinskega tanga. S svojim novim slogom, znanim kot Nuevo Tango, je združil elemente tradicionalnega tanga s klasično glasbo in jazzom ter ustvaril povsem nov svet zvoka [Secret Tango Society].

Piazzolla, ki je bandoneón igral že pri osmih letih, je ustvaril številna znana dela, med drugim »Adiós Nonino« in »Libertango«. Na njegovo glasbo niso gledali le kot na plesno glasbo, temveč je našla pot tudi na velike koncertne odre po vsem svetu. V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je njegova glasba pridobila mednarodno priznanje, njegove skladbe pa še danes izvajajo v mestih, kot sta Pariz in New York [Secret Tango Society].

Po uspehu v Erfurtu so nadaljnje izvedbe »Operite« načrtovane za 5. oktober, 11. oktober, 19. oktober in 19. november 2025. Prihajajoče produkcije bodo verjetno prav tako razburljive kot premiera in obljubljajo nepozabno doživetje za vse ljubitelje tanga [Concerti].