Raziskovalci iz Turingije analizirajo tveganja deglobalizacije za podjetja

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Turingija razpravlja o novih geopolitičnih izzivih za podjetja. Raziskovalni projekti o deglobalizaciji na Univerzi v Erfurtu.

Thüringen diskutiert neue geopolitische Herausforderungen für Unternehmen. Forschungsprojekte zu De-Globalisierung an der Universität Erfurt.
Turingija razpravlja o novih geopolitičnih izzivih za podjetja. Raziskovalni projekti o deglobalizaciji na Univerzi v Erfurtu.

Raziskovalci iz Turingije analizirajo tveganja deglobalizacije za podjetja

Tresenje globalizacije je vse bolj opazno. Razprava o »koncu globalizacije« in z njo povezanim upočasnjevanjem gospodarske integracije je v polnem teku. Predvsem pa na trgovino vedno bolj vplivajo geopolitične lojalnosti in novi konkurenti v sektorju visoke tehnologije in kritičnih surovin. To je osrednja tema Raziskovalnega centra za geoekonomijo (EFGEo) na Univerzi v Erfurtu, ki ga s 400.000 evri financira Turingijsko ministrstvo za gospodarstvo, znanost in digitalno družbo [uni-erfurt.de].

Novoustanovljeni raziskovalni center si je zadal nalogo interdisciplinarnega temeljnega raziskovanja in se ukvarja s temami iz mednarodne politične ekonomije, prava, mednarodnih odnosov, raziskovanja konfliktov in javnih politik. Hkrati se začenja doktorski kolegij “De-Globalization and Global Decoupling” (DeGlobE), ki ga s 567.000 evri podpira Fundacija Hansa Böcklerja. Obe pobudi združujeta strokovno znanje o geoekonomiji in deglobalizaciji na Univerzi v Erfurtu. Jan Ickler in Madeleine Böhm sta ključni osebi teh projektov.

Izzivi za gospodarstvo

Kakšne pa so razmere za podjetja? Jan Ickler poudarja, da se gospodarski odnosi politizirajo, podjetja pa morajo imeti aktivno vlogo v novem geopolitičnem redu. Madeleine Böhm opredeljuje diverzifikacijo dobavnih verig in naraščajočo regionalizacijo kot gonila deglobalizacije. Ta razvoj prinaša precejšnja tveganja za nemško gospodarstvo, zlasti za sektorje z močnim izvozom, kot sta avtomobilska industrija in sektor visoke tehnologije.

Ne gre podcenjevati geoekonomskih tveganj. V skladu s študijo Bundesbank, ki so jo izvedli Khalil, Osten in Strobel, je ugotovljeno, da ko se poveča geopolitično tveganje trgovinskega partnerja, se cenovno prilagojeni uvoz iz teh držav zmanjša, uvozne cene pa se povečajo. To ima učinek negativnega šoka pri ponudbi in resno ogroža podjetja, ki se zanašajo na stabilne dobavne verige bundesbank.de.

Geopolitična negotovost in njene posledice

Čeprav so svetovni trgovinski tokovi nedavno dosegli rekord, trpijo zaradi različnih geopolitičnih pretresov. Konflikti, kot so spori med ZDA in Kitajsko ali posledice konflikta v Ukrajini, so pokazali, kako ranljive so globalizirane dobavne verige. Ko neoliberalna globalizacija, ki je prevladovala od osemdesetih let prejšnjega stoletja, izgublja vpliv, vidimo nastajanje novega geoekonomskega reda, ki poganja strateško oblikovanje gospodarskih soodvisnosti. bpb.de.

Zato se bo Nemčija soočila z velikimi izzivi, ko se bo spopadla s to novo realnostjo. Vendar bi energetski prehod lahko ponudil tudi priložnosti za zeleno rast in tehnološke inovacije. Podjetja so zdaj pod večjim pritiskom, da se prilagodijo novim geopolitičnim in gospodarskim razmeram. Cilj raziskovalnega centra EFGEo in doktorskega kolegija DeGlobE je dragocen prispevek k analizi procesov deglobalizacije in razumevanju njihovih posledic za gospodarstvo.

Sinergijski učinki med obema pobudama bi lahko pripomogli k boljši analizi tveganj in razvoju priporočil za odpornost podjetja. V svetu, kjer geopolitični dejavniki vse bolj prihajajo v ospredje, je bolj kot kdaj koli prej pomembno biti na tekočem in se prilagajati spremembam.