75 let Sveta Evrope: jubilejna konferenca za demokracijo in človekove pravice

75 let Sveta Evrope: jubilejna konferenca za demokracijo in človekove pravice

Te dni se v srcu Evrope odpira zelo odločilno poglavje. Svet Evrope, ustanovljen 5. maja 1949, je v preteklih letih pomembno prispeval k varstvu človekovih pravic, spodbujanju demokracije in pravne države. 25. junija 2025 je bil v Strasbourgu med Ukrajino in Svetom Evrope podpisan dvostranski sporazum o »Posebnem sodišču za zločine agresije proti Ukrajini«. Cilj tega sodišča je pozvati rusko vodstvo na odgovornost za vojno agresije proti Ukrajini, ki krši mednarodno pravo. To je nadaljnji korak h krepitvi mednarodne pravne zaščite in odločnejšemu boju proti kršitvam človekovih pravic. Kot poroča Tagesschau, bo novo posebno sodišče imelo sedež v Haagu.

Za kaj točno gre pri tem sodišču? Posebno sodišče bo imelo osrednjo vlogo pri obravnavi vojnih zločinov. Zagotovil bo alternativo obstoječim trem možnostim: nacionalnim kazenskim sodiščem v Ukrajini, Mednarodnemu kazenskemu sodišču in nacionalnim sodiščem drugih držav. Pogodba, ki ustanavlja sodišče, odpravlja pravno vrzel, ki je prej obstajala pri pregonu zločinov agresije. V času, ko Rusija ignorira svoje obveznosti iz mednarodnih sporazumov, postaja to sodišče še toliko bolj relevantno.

Pomemben dogodek ob obletnici

Letos praznujemo še en mejnik v zgodovini Sveta Evrope: Nemčija se lahko ozre nazaj na 75 let članstva. To praznovanje obletnice je potekalo 8. julija 2025 na zunanjem ministrstvu v Berlinu in je povezalo več kot 400 udeležencev z različnih področij, ki so izmenjali poglede na podporo Ukrajini, pritiske na demokratične strukture in izzive Sveta Evrope. Ta konferenca je bila organizirana v sodelovanju z Zveznim zunanjim ministrstvom in Evropskim gibanjem Nemčija e.V.

Seveda pa Svet Evrope ni na naslovnicah le zaradi svojih organizacijskih dosežkov. Več kot 200 konvencij in protokolov, vključno z znamenito Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in Istanbulsko konvencijo, so mejniki v njegovem delu. Ti instrumenti ščitijo pravice več kot 700 milijonov ljudi v 46 državah članicah, poudarja Inštitut za človekove pravice.

Izzivi Sveta Evrope

Izključitev Rusije iz organizacije po napadu na Ukrajino je ogrozila stabilnost Sveta Evrope. Težave s financiranjem, ki jih povzroča ta izključitev, otežujejo neodvisno spremljanje človekovih pravic, ki nikakor ne more biti v skladu s človekovimi pravicami. Izzivi, s katerimi se sooča Svet Evrope, so različni. V nekaterih državah članicah so postali glasnejši politični pozivi k izstopu iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, kar ogroža pravno državo.

Zdaj je pomembno, da Svet Evrope še naprej deluje kot gonilna sila za zaščito človekovih pravic in da se nujno loti vprašanj umetne inteligence in okolja. Pobude, kot je izbirni protokol o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, so na začetku in zahtevajo podporo vseh držav članic.

V času, ko so demokracija in človekove pravice po vsem svetu pod pritiskom, imajo države članice Sveta Evrope ključno vlogo. Ali bo Svet Evrope kos temu izzivu in kakšen vpliv bo imelo novo posebno sodišče na mednarodnopravne razmere, bomo šele videli. Jasno pa je, da so koraki Sveta Evrope daljnosežni in bodo pomembno vplivali na sedanjost in prihodnost Evrope.