Rdeči alarm: sršeni in invazivne vrste ogrožajo našo naravo!

Rdeči alarm: sršeni in invazivne vrste ogrožajo našo naravo!

Marsikaj v naravi je na prvi pogled videti neškodljivo, a ob podrobnejšem ogledu boste morda presenečeni, kako nevarne so v resnici. Trenutna težava v Kölnu so invazivne živalske vrste, ki ne ogrožajo le naših lokalnih ekosistemov, temveč so pod pritiskom tudi kmetijstvo in čebelarstvo. O tem poroča v Ogledalo, ki se nanaša na opozorila nemške čebelarske zveze iz lanskega leta.

Posebna pozornost je namenjena azijskemu sršenu, ki so ga prvič opazili v Nemčiji v Hamburgu konec leta 2024. Ta vrsta, ki izvira iz Indije in delov Kitajske, je agresivna do avtohtonih čebel in bi lahko povzročila upad njihove populacije. V Franciji so podobni izbruhi čebelarstva že povzročili resne težave s številnimi poročili o napadih teh sršenov na ljudi, od katerih so nekateri povzročili kritično zdravstveno stanje.

Nevarnosti za kmetijstvo

Tveganja, ki jih predstavljajo invazivne vrste, pa niso omejena le na čebelarstvo. V Galiciji in na Portugalskem so nedavno odkrili veliko škodo v proizvodnji sadja in vina. Azijski sršen ne povzroča le upada populacije čebel, ampak ogroža tudi druge domorodne vrste žuželk, ki so že pod pritiskom. Zato je nujno potrebno regionalno ukrepanje za zmanjšanje negativnih učinkov invazivnih vrst, kot je npr Svetovni svet za biotsko raznovrstnost IPBES poudarjeno v nedavnem poročilu.

Poleg tega je šokantno nenadzorovano širjenje skalne ostrige v Severnem morju. Ta izvorno pacifiška vrsta predstavlja veliko grožnjo domorodnim vrstam ptic, saj njihove trde lupine ni mogoče razbiti. To bi lahko bila gospodarska prednost za ribiče, vendar ekoloških posledic ne gre podcenjevati.

Podnebne spremembe in globalizacija kot pospeševalnik

Okoljevarstveniki tudi opozarjajo, da globalizacija in podnebne spremembe ustvarjajo pogoje, v katerih se lahko invazivne vrste še hitreje širijo. Eksotične vrste komarjev so že primer, kako toplejše zime spodbujajo ta proces. Za obvladovanje tveganja invazivnih vrst pa niso potrebne le raziskave, temveč tudi usklajeno ukrepanje oblasti – preventiva je najboljši pristop, poudarjajo strokovnjaki.

Stanje je torej več kot zaskrbljujoče. Da bi zaščitili domače ekosisteme in ohranili naše kmetijstvo, moramo vsi vpleteni stopiti skupaj, da nas ne bi prevzele invazivne vrste. Začela se je razprava o pravi strategiji, vendar so ljudje pozvani, da se vključijo in opozorijo na nevarnosti.