Protivigalizem v Nemčiji: diskriminacija se poveča zaskrbljujoča!

Protivigalizem v Nemčiji: diskriminacija se poveča zaskrbljujoča!

Berlin, Deutschland - Položaj sinti*zze in Rima*NJA v Nemčiji ostaja napeta in vprašljiva. Trenutna poročila kažejo na vse večje nasilje in diskriminacijo te skupine populacije. Na primer, del Berlinskega spomenika za Sinti*zze in Rim*NJA, umorjen v nacionalsocializmu, mora popustiti novi železniški progi, ki je še posebej boleča v okviru nadaljevanja antigiranizma v Nemčiji. Po [Amnesty] (https://www.amnesty.de/informen/amnesty-journal/deutschland-sintizze-romnja-berlin spomenik) sta sinti*zze in rom*nja še vedno stigmatizirana kot kazensko in ne socialno sposobna, ki vodijo v strukturo nasilja.

Leta 2024 je registracijski urad za anti-ciganizem, Daily News, navedel povečanje dokumentiranih incidentov na 1.678. To predstavlja zaskrbljujoče povečanje v primerjavi z letom 2023, kjer je bilo zabeleženih 1.233 incidentov. Zlasti presenetljivo je, da skoraj 50 odstotkov primerov sestavljajo verbalni stereotipi, ki ogrožajo prizadete. Poleg tega je bilo dokumentiranih 57 napadov in 10 primerov ekstremnega nasilja, kar poudarja grozeče razmere.

Antigianizem v vsakdanjem življenju

Antigziganizem zdaj v Nemčiji dojemamo kot vsak dan. Mia poslovni direktor Guillermo Ruiz poudarja, da bi moralo biti temno polje še večje in da se sovražno razpoloženje do Sinti in Rima še naprej povečuje. Glede na MDR 40 odstotkov zabeleženih diskriminacije navaja, da pogosto prevzemajo ustanove, kot so šole in avtorji policije. To kaže, da vplivajo ne le zasebni posamezniki, ampak tudi državne institucije, ki bi morale imeti odgovornost.

Vendar antizganizem ni samo problem vsakdanjega življenja, ampak tudi kaže zgodovinske vzporednice. Umetniki, kot je Alfred Ullrich, spominjajo na vztrajno travmo, ki je zapustila nacistično dobo. Leta 1980 v Dachau se nanaša na gladovno stavko Sintija, kar je vplivalo na javno dojemanje anti -ciganizma.

Zahteve po spremembi

Kenan Emini iz romskega centra Göttingen poziva k bolj celovitemu priznanju holokavsta proti Romi. To priznanje je neposredno povezano s pravnimi in socialnimi pogoji, v katerih živi veliko Romov. Emini govori za Romo, ki je pobegnila v državljanske vojne

Toda primanjkuje politične volje, da bi sprejeli potrebne ukrepe. Mia bo v Tagesschau pozivala k ustanovitvi točk poročanja v vseh zveznih državah, da bi spodbudila splošno socialno občutljivost. Potreba po financiranju teh položajev postaja vse bolj pereča glede na vse večje zahteve.

Glede na te alarmantne dogodke ostaja vprašanje: kako dolgo se Sinti*zze in Rim*NJA še vedno borita za svoje priznanje in enakost v Nemčiji?