Rio Reiser: Legendarni nastop v vzhodnem Berlinu ob padcu zidu!

Rio Reiser: Legendarni nastop v vzhodnem Berlinu ob padcu zidu!

1. oktobra 1988 je rock scena v NDR doživela nepozaben večer, ko je v razprodani dvorani Werner-Seelenbinder-Halle v vzhodnem Berlinu nastopil legendarni Rio Reiser. Reiser, ki je leta 1986 osvojil lestvice s skupino »Ton Steine ​​​​Scherben« in himno »König von Deutschland«, je prišel iz Kreuzberga v Zahodnem Berlinu in je bil simbol upora in sprememb v času, ko je bila politična letargija v NDR otipljiva. Ta poročila rbb na spletu.

Vzdušje v dvorani je bilo napeto, saj so oboževalci skupine na ves glas prepevali tako stare kot nove pesmi. Še posebej čustvena je bila pesem Dream is over, v kateri je besedilo odsevalo hrepenenje po drugačni realnosti in prisotne soočilo z vprašanjem: Ali je na zemlji dežela, kjer so sanje resničnost? Slavnostni odziv občinstva, "To ni ta država!", je ponazoril neurejene razmere v NDR ter pohlep po svobodi in spremembah. Predstava je bila skorajda politični manifest, ki je ubesedil tedanje dogodke, kot v archive.org dokumentirano.

Nastop v politično ostrem okolju

Takrat je Rio Reiser na povabilo FDJ dobil priložnost igrati v vzhodnem Berlinu. Koncert je potekal v političnem okviru NDR, nekatere njegove politične pesmi, kot je No Power for Nobody, pa niso bile odigrane, da bi se izognili nesporazumom z oblastniki. Občinstvo pa ni bilo navdušeno in je med nastopom mahalo z anarho zastavami, kar je bil močan znak želje po spremembi. Reiser je zaigral tudi svoje uspešnice »Let us be a miracle«, »Stowaway« in »Junimond« in poskrbel, da je srce njegovih poslušalcev hitreje zaigralo. Spektakel so ponovili 2. oktobra s skoraj enakim programom in odzivi občinstva, kar kaže na veliko potrebo po tovrstnih kulturnih dogodkih v NDR.

Konec osemdesetih let sta bila v NDR značilna dolgčas in stagnacija, a je rock scena še vedno cvetela. Po mnenju Zvezne agencije za državljansko izobraževanje je bila rock glasba pomemben element mladinske kulture, ki so ga priznavali tako oblastniki kot prebivalstvo. Sprememba Walterja Ulbrichta k Erichu Honeckerju je v sedemdesetih letih 20. stoletja pripeljala do promocije rock glasbe, pri čemer je SED ustvarjal dela, ki naj bi mlade seznanila s socialistično utopijo. Kljub temu je bila industrija pozorno nadzorovana in številni glasbeniki so morali pridobiti dovoljenje za javno nastopanje, da bi se izognili temu, da bi jih dojeli kot grožnjo socialističnemu redu, kot v bpb.de se izvrši.

Aftermath in Ostalgie

Posledice Reiserjevega nastopa se močno čutijo še danes. Tako imenovana »Ostalgie«, nostalgičen občutek do NDR, se je po padcu komunizma razvil v zanimiv pojav, ki se ne izraža le v obliki prireditev in praznovanj, temveč tudi prek tržnic in zabaviščnih parkov. Te spomine dopolnjuje gospodarski uspeh: skupina Bertelsmann je dosegla izjemno prodajo z nekdanjo vzhodnjaško pop in rock produkcijo in tako pokazala, kako brezčasna in močna so sporočila te glasbe.

Na splošno lahko rečemo, da je bil nastop Ria Reiserja v vzhodnem Berlinu veliko več kot le koncert. To je bil pomemben kulturni dogodek ob pravem času in je na oder prinesel veliko politiziranih misli in upov, ki so bili v zraku. Spomini na ta čas in sam Reiser živijo naprej v glasbi in v srcih mnogih ljudi, ki so si prizadevali za svobodo in spremembe.