Nemški boj za energetsko suverenost: Na poti v neodvisnost!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Nemčija se sooča s spremembo varnostne politike: energetska suverenost, strah pred vojno in strateški ukrepi krojijo razpravo.

Deutschland steht vor einer sicherheitspolitischen Wende: Energiesouveränität, Kriegsängste und strategische Maßnahmen prägen die Diskussion.
Nemčija se sooča s spremembo varnostne politike: energetska suverenost, strah pred vojno in strateški ukrepi krojijo razpravo.

Nemški boj za energetsko suverenost: Na poti v neodvisnost!

V težkih geopolitičnih razmerah je Nemčija drastično zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv, ​​predvsem ruskega plina. Po invaziji na Ukrajino pred več kot tremi leti se je država močno preusmerila k lastni proizvodnji električne energije in toplote. To ni le vprašanje energetske varnosti, ampak tudi nujnost gospodarske politike Ogledalo poročali. Zdaj je vedno večji poudarek na obnovljivih virih energije, kar velja za v prihodnost usmerjen korak k stabilizaciji lastne oskrbe z energijo.

Skorajda si jo predstavljaš kot prelomnico, ko gledaš prve korake v samostojnost. Ključni koncept v tej razpravi je elektrifikacija. To je v središču, ko gre za vse večjo oskrbo mobilnosti, oskrbe s toploto in industrijskih procesov z obnovljivimi energijami. To bo Nemčiji omogočilo nadaljnjo širitev lastne energetske avtonomije, kot je razvidno iz analize na spletni strani DGAP mogoče prebrati.

Izziv varnostne politike

Odmik od ruskega uvoza energije gre z roko v roki z večjo ozaveščenostjo o varnostnih razmerah v Evropi. Vpliv predsedovanja Donalda Trumpa in posledični geopolitični premiki situacije niso nič olajšali. Strahovi pred vojno so očitni in dokumentarec novinarke ARD Anne Will navdušujoče osvetljuje te negotovosti. Obravnava teme, kot so priprave Nemčije na morebitno vojno, in prikazuje spoznanja z obiska Litve in pogovorov z lokalnim prebivalstvom. Medijska knjižnica ARD ponuja globlji vpogled v razpoloženje državljanov.

Odziv na te izzive varnostne politike je tudi dejstvo, da se države članice EU vse bolj zanašajo na lastne vire energije. Pred vojno je bila EU za 62,5 odstotka porabe energije odvisna od uvoza, kar so prepoznali kot strateško napako. Težave zaradi nenadnega prehoda na alternativne dobavitelje, zlasti nihanja cen na trgu LNG in negotovosti v zvezi s fosilnimi gorivi, kažejo, da je čas za celovito reformo evropskih energetskih strategij.

Pot do obnovljivih virov energije

Da bi dodatno zmanjšali odvisnost od uvožene energije, je treba socialne, ekonomske in ekološke vidike vključiti v partnerstva na področju energetike in surovin. To vključuje tudi vključevanje trajnostnih praks v načrtovanje infrastrukture. Razmah sončne in vetrne energije ni le nujen, ampak je tudi ključ do stabilne in dolgoročne oskrbe z energijo, menijo v raziskovalnem inštitutu. DGAP poudarki.

Z vidika prihodnje oskrbe z energijo nameravata EU in Nemčija spodbujati proizvodnjo in predelavo surovin iz domačih virov. S tem naj bi zmanjšali odvisnost od mednarodnih dobavnih verig, ki so pogosto ogrožene zaradi geopolitičnih napetosti. Predvsem v okviru uredbe EU o metanu, ki naj bi začela veljati leta 2027, se bo pokazalo, v kolikšni meri je možno uskladiti standarde za tuje dobavitelje.

Če povzamemo, potreba po osamosvojitvi Nemčije od fosilnih goriv je bolj na dnevnem redu kot kdaj koli prej. To je cilj, ki ni namenjen samo energetski varnosti, ampak tudi socialni stabilnosti in blaginji državljanov. Na tej poti je nujna hitra in celovita preobrazba energetske politike. Le tako bo država kos izzivom prihodnosti.