Potreben je mirovni red: DGB svari pred rekordnimi konflikti leta 2025!

Potreben je mirovni red: DGB svari pred rekordnimi konflikti leta 2025!

17. julija 2025 se soočamo z zaskrbljujočo resničnostjo: pričakuje se rekordno število oboroženih spopadov od konca druge svetovne vojne. Nemška zveza sindikatov (DGB) in njeni sindikati člani zato pozivajo k nujni preusmeritvi reda miru in varnosti v okviru Združenih narodov. Poudarjajo potrebo po večstranskih rešitvah konfliktov, ki temeljijo na diplomaciji in preprečevanju kriz. Za njih so nedotakljivi temeljni kamni mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, prepoved sile po mednarodnem pravu, suverena enakost držav in samoodločba ljudstev. Po mnenju dgb.de so ti pristopi bistveni za obvladovanje napetih geopolitičnih razmer.

Kot kažejo trenutne razmere, so posledice vojne in konfliktov uničujoče. Več kot 200.000 smrti in 120 milijonov ljudi, ki izgubijo svoje domove, prikazujejo mračno sliko. Posebej prizadeti so otroci, ki v kriznih območjih pogosto veljajo za »pozabljene žrtve«. DGB med drugim zahteva, da dodatni vojaški izdatki ne smejo priti na račun socialnih programov. Vprašanja se upravičeno porajajo ob načrtovanem povečanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda - to bi pomenilo skoraj polovico celotnega zveznega proračuna. Namesto tega bi se morali bolj osredotočiti na socialne naložbe in diplomatske pobude.

Vloga Združenih narodov

Osrednji akter pri ohranjanju miru so Združeni narodi, ki že od svoje ustanovitve leta 1945 oblikujejo poziv k spoštovanju mednarodnega prava in zagotavljanju svetovnega miru. ZN ima trenutno 193 držav članic, njihov Varnostni svet pa je primarno odgovoren za ohranjanje svetovnega miru, kot je opisano v 24. členu Ustanovne listine ZN. Toda izzivi so veliki. V zadnjem desetletju ni bilo novih mirovnih misij, medtem ko se konflikti, kot je tisti v Ukrajini, še stopnjujejo. Napetosti na Bližnjem vzhodu, zlasti med Izraelom in Iranom, se prav tako povečujejo. Varnostni svet, ki lahko vojaško ukrepa le s soglasjem vseh stalnih članic, je pogosto zapleten zaradi pravice do veta in interesov velikih sil, kar obremenjuje verodostojnost mirovnih misij, kot ugotavlja bpb.de.

Drug primer so razmere v konfliktnih regijah, kot sta Mjanmar ali regija Sahel, kjer so kršitve človekovih pravic in vojni zločini zelo razširjeni. S tem se povečuje odgovornost mednarodne skupnosti, predvsem držav EU in Nata, ki tvegajo, da postanejo pajdaši velikih sil. Medtem ko predpisi ZN o prepovedi sile po mednarodnem pravu zagotavljajo jasno strukturo, vse bolj uveljavlja logika močnejšega, zahteve deutschlandfunk.de in politika se mora zato soočiti z izzivi sedanjosti.

Poziv k podnebni ozaveščenosti

Glede na bližajoče se katastrofe so prizadevanja za vzpostavitev mirnega in pravičnega sveta bolj nujna kot kadar koli prej. DGB jasno poudarja, da mora Nemčija okrepiti svojo neodvisno vlogo mednarodne mirovne sile in si prizadevati za končanje trenutne spirale ponovnega oboroževanja. Potrebna je tudi zavezanost obrambi liberalne demokracije in socialnega tržnega gospodarstva. Poraba za orožje, ki gre na račun socialnih programov, dolgoročno slabi obrambno sposobnost in demokracijo.

Če povzamemo, sindikati pozivajo k vrnitvi k vrednotam Ustanovne listine ZN in načelom Sklepne listine Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE), da bi našli pot do mirovne politike, ki ne upošteva le preteklih konfliktov, temveč ponuja tudi pogled v boljšo prihodnost in stabilnost v svetu.