Italija noče sprejeti nazaj: Nemška migrantska kriza se stopnjuje!
Nemčija je v dublinskem postopku 2025 vložila 20.574 prošenj za vrnitev. Članek izpostavlja izzive in rezultate.

Italija noče sprejeti nazaj: Nemška migrantska kriza se stopnjuje!
V prvi polovici leta 2025 je nemška migracijska politika izdala precejšnje število prošenj za vračanje migrantov v druge države EU. Po poročanju welt.de je Nemčija vložila 20.574 tovrstnih prošenj za prevzem, od katerih je bilo dejansko repatriiranih le 15 %, to je 3.109 migrantov. To kaže, da dejansko izvajanje teh donosov pogosto ne izpolnjuje pričakovanj.
Zanimivo je, da v istem obdobju Nemčija Italiji ni posredovala nobene zahteve po dublinskem postopku, čeprav je bilo Italiji vloženih 3.824 takšnih zahtev. To bi lahko razlagali kot pokazatelj napetosti v azilnem sistemu znotraj EU. Medtem je Italija odobrila 4477 prošenj, nekatere iz prejšnjega leta, kar kaže na zapletenost teh postopkov vračanja.
Dublinski postopek v središču pozornosti
Osrednjo vlogo ima dublinski postopek, ki je odgovoren za ugotavljanje odgovornosti za azilne postopke v državah članicah EU. Po informacijah BAMF je cilj tega postopka, da vsako prošnjo za azil obravnava samo ena država članica. To je namenjeno nadzoru sekundarne migracije znotraj Evrope. Postopek je precej podroben in vključuje več korakov, od prijave in osebnih razgovorov do dejanske predaje pristojni državi.
Da bi okrepili načela dublinskega sistema, potekajo redni sestanki predstavnikov nacionalnih dublinskih uradov. S tem se spodbuja izmenjava informacij o trenutnih izzivih, prav tako pa je sodelovanje na evropski ravni učinkovitejše, so sporočili iz EUAA.
Transfer v Grčijo: izziv
Poseben primer so repatriacije v Grčijo. Nemčija je tam vložila 3554 prošenj za repatriacijo, a je prejela odobritev Aten le v 78 primerih. Na koncu bi lahko v Grčijo premestili le 20 beguncev. Te številke kažejo, da se izmenjave v okviru dublinskega postopka soočajo s težavami ne le v teoriji, temveč tudi v praksi.
Sam dublinski postopek je precej zapleten in zanj veljajo strogi roki. Če predaje ne bodo uspešno izvedene v teh rokih, se lahko odgovornost spremeni in Nemčija bi morala prošnjo za azil obravnavati sama. To postavlja izzive, s katerimi se soočajo posamezne države EU pri obravnavanju prosilcev za azil, še bolj v središču pozornosti.
Na splošno številke vračanja in izvajanje dublinskega postopka odražajo sliko, za katero so značilne medsebojne obveznosti in sočasni izzivi. Naslednje ostaja vznemirljivo – migracijski pritisk na Evropo ne bo popustil, vprašanje pa ostaja, kako ga bomo skupaj obvladovali v prihodnje.