Sečnja jelše v Schorssower Hausseeju: varnostno tveganje ali okoljska škoda?

Sečnja jelše v Schorssower Hausseeju: varnostno tveganje ali okoljska škoda?

V idiličnem okolju Schorssower Hausseeja poteka spor, ki razgreva misli ljudi: pred kratkim sta bili posekani dve 160 let stari jelši, ki sta generacijam krojili pokrajino. Župan Rocco Mache je bil prepričan, da drevesa predstavljajo potencialno nevarnost za kopalce. Večja veja, ki je padla prejšnje leto, mu je preprečila počitek. Zato je okrožni organ za varstvo narave v Güstrowu izdal dovoljenje za sečnjo na podlagi vizualnega pregleda, ki ga je opravil uslužbenec urada za javni red, da bi zagotovili varnost tistih, ki iščejo sprostitev. Jelše, ki so bile visoke kar 18 metrov, so imele obseg debla tri metre in višino krošnje 12 metrov.

Odločitev o odločitvi pa nima le zagovornikov. Gerd Taufmann iz BUND-a je ta korak kritiziral kot "ogorčenje okolja". Trdil je, da so drevesa v dobrem stanju in veljajo za naravne spomenike. Namesto poseka se je Taufmann zavzemal za redukcijo krošenj, ki bi bila manj radikalna. Po njegovem mnenju bi s temi ukrepi zmanjšali nevarnost lomljenja in ohranili jelše. Izpostavil je tudi poseg v območje FFH (flora-favna-habitat), ki lahko potencialno prizadene zavarovane vrste.

Pravni okvir

Položaj je zapleten zaradi pravne podlage, ki velja za varstvo narave v Nemčiji. Glede na Zvezni odlok o varstvu vrst (BArtSchV) Posebej zavarovane rastlinske vrste in njihovi habitati so zavarovani pred neposrednim dostopom človeka. Ta zakon je del obsežnega Zveznega zakona o ohranjanju narave (BNatSchG), ki vsebuje tudi zahteve za zaščito vrst in območij ter omrežij biotopov.

Drug pomemben sklop pravil je direktiva FFH, katerega cilj je ohranjanje naravnih habitatov in prosto živečih vrst. Pravice varstva okolja so vključene tudi v zakonodajo EU, ki jo je treba izvajati na nacionalni ravni. Tukaj je potrebno ukrepanje, saj zvezna vlada pogosto zagovarja samo »izvajanje 1:1«, ki se v mnogih zveznih državah ne izvaja v celoti.

Reakcija na padavine

Sečnja jelševja ni povzročila le protestov naravovarstvenih društev. Župan Mache je na Taufmannove kritike odgovoril z ostrim udarcem. Okoljskega aktivista je označil za "samooklicanega ekoaktivista" in očitke ostro zavrnil. To kaže, da konflikt ne gre samo za drevesa sama, ampak tudi za različne poglede na ohranjanje narave in varnost.

Državni BUND je že napovedal, da bo vložil ugovor zoper odločbo okoljevarstvene oblasti. To se dogaja zaradi domnevnih hudih postopkovnih napak in morebitnih kršitev zakona o varstvu ogroženih vrst. Kako se bo ta spor končal in kakšne posledice bo imel za varstvo narave v regiji, bomo šele videli. Nekaj ​​je gotovo: pri ravnanju z naravnimi spomeniki in varovanju okolja so potrebne trajnostne rešitve.