Merklova zagovarja nizke izdatke za obrambo: mir namesto vojne!

Merklova zagovarja nizke izdatke za obrambo: mir namesto vojne!

V torek zvečer je v Schwerinu potekal razburljiv odrski pogovor RND, kjer je gostovala nekdanja kanclerka Angela Merkel (CDU). V času, ko je razprava o obrambnih izdatkih in smernicah Nata zelo aktualna, je branila upad nemških vojaških izdatkov v zadnjih dveh desetletjih. Merklova je pojasnila, da bi poraba 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo otežila obnovo novih zveznih dežel. Ta izjava ponazarja, kako zapletena je razprava o financiranju orožja in kateri zgodovinski konteksti igrajo tu vlogo.

Posebej omembe vredno je bilo Merklovo omembo »mirovne dividende«, ki ji je olajšala finančno upravljanje v devetdesetih letih. Jasno je povedala, da negativno dojemanje nizke vojaške porabe kot velikega neuspeha ni upravičeno. To se dogaja v ozadju, ko so se države Nata zdaj odločile povečati obrambne izdatke na pet odstotkov BDP do leta 2035 – jasen pokazatelj spreminjajoče se varnostnopolitične situacije v Evropi, ki so jo izzvali odzivi na ukrajinski konflikt in agresivna zunanja politika Rusije.

Natove zahteve in nemška obramba

Nove smernice Nata določajo, da naj bi države članice po novem namenjale 3,5 odstotka za obrambo in še 1,5 odstotka za obrambno infrastrukturo. To pomeni znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim dvoodstotnim ciljem, ki je postal zavezujoč šele leta 2014. Te smernice so bile sprejete na vrhu Nata v Haagu, kjer so se voditelji držav strinjali o naraščajočih grožnjah Rusije, zlasti po invaziji na Ukrajino leta 2022, saj Poroča ZDF.

Nemčija namerava do leta 2029 podvojiti obrambne izdatke na 153 milijard evrov, kar je načrt, ki ustreza približno trem odstotkom BDP. Kancler Friedrich Merz je poudaril, da to povečanje ne poteka zaradi poslušnosti zahtevam ZDA, kot jih je postavil Donald Trump. Prej gre za nujen odgovor na trenutne varnostne izzive. Merz se je zavzel tudi za ostrejše sankcije proti Rusiji in poudaril pomen tesnejšega sodelovanja med tajnimi službami.

Stališča in politična razprava

Merklova se je distancirala od retorike sedanjega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa (SPD), ki zahteva, da mora Nemčija postati "pripravljena na vojno". Namesto tega Merklova zagovarja "mirovniški" pristop, ki ga vidi kot temelj močne obrambe. "Vojna v Ukrajini se ne more končati brez dialoga," je poudarila in izpostavila nujnost pogovorov z Rusijo. To stališče je mogoče obravnavati kot kontraproduktivno glede na vse slabše razmere in velike prihodke, s katerimi se sooča Nato zaradi povečanja izdatkov za članstvo.

Kljub temu ostaja splošno razpoloženje med državami Nata mešano. Države, kot sta Poljska in Estonija, že porabijo precej nad ciljem dveh odstotkov in tako kažejo visoko stopnjo zavezanosti. Češki premier Fiala je celo sprožil razprave o dvigu na 3 odstotke. Ti dogodki ponazarjajo, kako nemirni so Natovi partnerji glede na trenutne geopolitične izzive. Pogled na perspektivo Zvezne republike tudi pokaže, da nemška vlada nemške obrambne izdatke v letu 2024 ocenjuje na 2,12 odstotka BDP, kar pripisuje uporabi posebnih sredstev – korak v pravo smer, a še ne dovolj za popolno izpolnitev novih Natovih zahtev.

Na splošno je razprava o izdatkih za obrambo globoka in kaže na razlike v političnih odnosih med stabilnostjo z oborožitvijo in potrebo po dialogu. Jasna prošnja Angele Merkel za diplomatsko prenovo, tudi v času, ko je varnost v Evropi na preizkušnji bolj kot kadar koli prej. Razprava torej še zdaleč ni končana in treba je videti, kako bodo neizvedeni ukrepi vplivali na evropsko varnostno arhitekturo.