Merkel brani nizko obrambno porabo: mir namesto vojne!

Merkel brani nizko obrambno porabo: mir namesto vojne!

V torek zvečer se je v Schwerinu odvijal vznemirljiv odrski pogovor iz RND, v katerem je bila gost nekdanja kanclerka Angela Merkel (CDU). V času, ko je razprava o obrambnih porabi in smernicah Nata zelo aktualna, je v zadnjih dveh desetletjih zagovarjala upad nemških vojaških izdatkov. Merkel je pojasnila, da bi stopnja izdatkov v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo otežila poustvarjanje novih zveznih držav. Ta izjava prikazuje, kako zapletena je razprava o financiranju oborožitve in kateri zgodovinski konteksti igrajo vlogo.

Še posebej izjemno je bilo Merkelovo sklicevanje na "mirovno dividendo", kar jim je olajšalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Jasno je povedala, da negativno dojemanje nizkih vojaških izdatkov ni upravičeno kot večji neuspeh. To je storjeno v ozadju, da so se države države zdaj odločile, da bodo do leta 2035-jasni kazalec spreminjajočega se situacije varnostne politike v Evropi povečale na pet odstotkov BDP, ki ga povzročajo reakcije na ukrajinski konflikt in rusko agresivno zunanjo politiko.

Zahteve Natove in nemške obrambe

Nove zahteve Nata določajo, da bi morale države članice zdaj porabiti 3,5 odstotka za obrambo in še 1,5 odstotka za infrastrukturo, ki je pomembna za obrambo. To pomeni znatno povečanje v prejšnjem dveh odstotkih, kar je bilo zavezujoče šele leta 2014. O teh smernicah so bile odločene na Natu vrhu v Haagu, kjer so se voditelji države dogovorili o naraščajočih grožnjah Rusije, zlasti po Ukrajini marca 2022, kot je ZDF poročila .

Nemčija namerava do 203 milijard do leta 2029 podvojiti svoje obrambne izdatke - projekt, ki ustreza približno trem odstotkom BDP. Kancler Friedrich Merz je poudaril, da se to povečanje ne zgodi od poslušnosti do trditev iz ZDA, kot jih je vzgojil Donald Trump. Namesto tega je potrebna reakcija na trenutne varnostne izzive. Merz je zahteval tudi ostrejše sankcije proti Rusiji in poudaril, kako pomembno je tesno sodelovanje med tajnimi službami.

stališča in politična razprava

Merkel se je distanciral od retorike sedanjega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa (SPD), ki zahteva, da mora Nemčija postati "vojskovanje". Namesto tega Merkel zagovarja pristop "miru", ki ga vidi kot temelj močne obrambe. "Vojna v Ukrajini se ne more končati brez dialoga," je poudarila in poudarila potrebo po pogovorih z Rusijo. To stališče je mogoče šteti za kontraproduktivno, glede na intenzivnejše razmere in obsežen dohodek, ki ga Nato ogroža, da bo povečal izdatke članov.

Kljub temu splošno razpoloženje ostaja mešano med državama Nato. Države, kot sta Poljska in Estonija, so že daleč nad dva odstotka cilja in tako kažejo visoko stopnjo zavezanosti. Češki premier Fiala je celo spodbudil razprave o povečanju na 3 odstotke. Ta dogajanja ponazarjajo, kako neurejeni Natovi partnerji razmišljajo o trenutnih geopolitičnih izzivih. Pogled na perspektivo Zvezne republike tudi kaže, da je nemška obrambna izdatka leta 2024 zvezna vlada ocenjena na 2,12 odstotka BIP, kar je pripisano uporabi posebnih skladov - en korak v pravo smer, vendar še ni dovolj, da bi v celoti izpolnili nove zahteve Nata.

Na splošno je razprava o obrambnih porabi globoka in kaže na razlike v političnem odnosu med stabilnostjo skozi oklep in potrebo po dialogu. Angela Merkel se jasno zavzema za diplomatsko obnovo, tudi v času, ko je zavarovanje v Evropi bolj kot kdajkoli prej pod testom. Torej razprava še zdaleč ni končana in še ni treba videti, kako bodo izjemni ukrepi vplivali na varnostno arhitekturo Evrope.