Vrh Nata: Nemški Bundeswehr pred zgodovinskim prestrukturiranjem!
Vrh Nata 2025 v Haagu: Nemčija se sooča z vojaškimi izzivi in potrebuje več vojakov ter posodobljene strukture.

Vrh Nata: Nemški Bundeswehr pred zgodovinskim prestrukturiranjem!
24. junija 2025 se bo NATO sestal v Haagu, da bi določil odločilno pot za vojaško prihodnost držav članic. Poudarek je na novih vojaških ciljih, ki naj bi upoštevali zahteve trenutne varnostnopolitične situacije. Glasno dnevne novice Osrednje vprašanje je povečanje vojaških potreb v povprečju za tretjino. Za Bundeswehr to pomeni obsežne spremembe, da bi lahko kos novim izzivom.
Načrtovana številčnost čete okoli 200.000 vojakov ni dovolj spredaj in zadaj. Obrambni minister Boris Pistorius vidi potrebo po okoli 260.000 vojakih. Razprava o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka se vse bolj zaostruje, veljavna koalicijska pogodba pa predvideva prostovoljno služenje. Vendar se lahko kmalu razpravlja o obveznih elementih, da bi izpolnili zahteve.
Potrebne so obsežne vojaške reforme
Vojaški analitik Gustav Gressel jasno pove, da bodo morale evropske države v prihodnosti vzdrževati lastne vojaške zmogljivosti. To je zlasti povezano s primanjkljaji v Bundeswehru. Glasno NZZ Nujno je treba nadoknaditi zaostanek na področjih, kot so izvidovanje, komunikacije, oskrba letal z gorivom in satelitsko izvidovanje.
Bundeswehr ne potrebuje samo dodatnih vojakov, ampak tudi veliko nove opreme in infrastrukture. Sile imajo trenutno na voljo okoli 62.000 vojakov, vendar jih je potrebnih več deset tisoč več, da bi izpolnili visoke zahteve. Nemčija prav tako načrtuje, da bo do leta 2027 v Litvi namestila bojne enote. To se zdi nujno tudi zaradi bolj napetih varnostnih razmer.
Finančne zahteve se povečujejo
Nato v prihodnje pričakuje, da bodo države članice, predvsem Nemčija, povečale obrambne proračune na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. To bi glede na predlanski BDP za Nemčijo pomenilo okoli 215 milijard evrov. Predlog generalnega sekretarja Nata Rutteja predvideva 3,5-odstotno delitev izdatkov za tradicionalno obrambo in 1,5-odstotno delitev izdatkov, povezanih z obrambo. Sem sodijo med drugim infrastruktura, kibernetska varnost in digitalizacija, kot je še navedeno.
Sedanja infrastruktura Bundeswehra se je izkazala za neustrezno, saj so bile številne vojašnice zaprte ali pa so propadle. Za gradnjo nujno potrebnih novih vojašnic in skladišč je treba skrajšati postopke načrtovanja in poenostaviti razpise. Obrambni minister Pistorius ocenjuje, da je samo za aktivne sile potrebnih do 460.000 vojakov, čeprav je velik delež od trenutnih 180.000 aktivnih vojakov trenutno pogrešanih.
Bundeswehr se na splošno ne sooča samo z modernizacijo, ampak tudi s spremembo sistema, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za vojaško varnost v Evropi. Velika sprememba v evropski vojaški pokrajini je neizbežna, kar bi lahko pomenilo, da se Nemčija sooča z nalogami, ki spominjajo na ponovno oborožitev Zahodne Nemčije leta 1955.
Razprave o vojaških izdatkih in reformah znotraj Bundeswehra torej niso le nacionalnega, ampak tudi mednarodnega pomena. Pritisk ZDA in Nata narašča, znaki pa kažejo na celovite reforme in novosti nemške obrambne politike.