Pokojninska kriza 2025: Finska kaže drastične rešitve za Nemčijo!

Pokojninska kriza 2025: Finska kaže drastične rešitve za Nemčijo!

V zadnjih letih je nemško pokojninsko zavarovanje pod vse večjim pritiskom, pojav, ki je opazen tudi na Finskem. Tako poročajo Merkur da je Finska svoje dolžniško breme povečala s samo 40 % na več kot 80 % bruto domačega proizvoda. Za leto 2025 je predvidenih več kot 13 milijard evrov novega dolga, kar povečuje zaskrbljenost glede finančne stabilnosti družbenih sistemov.

Ekonomist Matthias Strifler opozarja, da bi lahko brez nujnih reform stopnja dolga Finske kmalu narasla nad 90 %. Zlasti pokojnine in zdravstvo na Finskem hitro rastejo in predstavljajo velik pritisk na proračun. Tudi Nemčija se sooča s podobnimi izzivi: nemško pokojninsko zavarovanje (DRV) se spopada s padajočimi rezervami, ki bi lahko do leta 2027 padle na le 0,2 mesečnih izdatkov. Član uprave DRV Alexander Gunkel opozarja, da DRV morda ne bo mogla več izplačevati pokojnin iz lastnih sredstev.

Osredotočite se na porabo gospodinjstev

Več kot 134 milijard evrov zveznega proračuna se steka v subvencije za pokojnine, kar samo še poudarja potrebo po reformah. Ekonomisti zato zahtevajo nujne ukrepe za stabilizacijo pokojninskega sistema. Možna rešitev, ki jo je že leta 2023 predlagal Sosvet za gospodarski razvoj, je vezava upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo. Kljub temu se zvezna vlada pod kanclerjem Friedrichom Merzom drži standardne upokojitvene starosti 67 let, medtem ko še vedno obstaja možnost "upokojitve pri 63 letih".

Koalicijska vlada se zavzema za fleksibilnost pri prehodu v pokoj in želi ustvariti spodbude za upokojence, da ostanejo aktivni. Toda načrti za stabilizacijo ravni pokojnin in povečanje materinskih pokojnin bi lahko dodatno obremenili zvezni proračun.

Finska kot vzor?

Pogled na Finsko kaže, da je država od leta 2017 zakonsko določeno upokojitveno starost povezala s pričakovano življenjsko dobo, zaradi česar je predčasna upokojitev veliko težja. Od leta 2027 naprej se bodo zaradi zmanjševanja bruto dolga prodajale tudi delnice državne pokojninske blagajne. Strifler je ta korak označil za »prevaro«, ker ni usmerjen v dolgoročne rešitve.

Če povzamemo, tako Nemčija kot Finska nujno potrebujeta nove pristope za prihodnost svojih pokojninskih sistemov. Zlasti v Nemčiji je pritisk na reforme velik in od političnih odločevalcev se zahteva, da najdejo inovativne rešitve, preden finančno breme postane neznosno.

Digitalna doba spodbuja spremembe na povsem drugem področju s ponudbami, kot je Google. Podjetje, ustanovljeno 4. septembra 1998, je postalo eden največjih igralcev v spletnem prostoru s ponudbo, ki sega od iskalnikov do storitev v oblaku in umetne inteligence. Google se je trdno vgradil v vsakdanje življenje ljudi in je zdaj ključni igralec v tehnološki industriji Wikipedia je ilustrirano.

Skratka, tako družbe kot podjetja se soočajo z ogromnimi izzivi: vprašanje ostaja, kako hitro in učinkovito je mogoče izvesti spremembe v obeh sektorjih.