Zahteve dreves za mesta: Hundertwasserjeva dediščina in Mitscherlichova vizija!

Zahteve dreves za mesta: Hundertwasserjeva dediščina in Mitscherlichova vizija!

V zadnjih desetletjih je razmišljanje o naših mestih postalo bolj nujno. To je mogoče izslediti v delih, kot je »Negostoljubnost naših mest« Aleksandra Mitscherlicha, ki je že v šestdesetih letih 20. stoletja opozorilo na težave v povojnem urbanizmu. Glasno tisk Mitscherlich je vtaknil prst v rano: ločevanje funkcij in pretirana prednost avtomobilskega prometa bi vodila v družbeni razpad in škodljivo odtujevanje od narave. Ta kritika ni bila slišana samo v Avstriji, ampak je tudi spodbudila kreativne rešitve.

Osrednji igralec v tem razvoju je bil Friedensreich Hundertwasser, vizionarski umetnik in okoljski aktivist. Pozval je k humani arhitekturi in se zavzel za koncepte, kot sta individualna »okenska pravica« in »dolžnost drevesa«. Hundertwasser, ki je bil rojen leta 1928 in je preživel holokavst, je integriral naravo v svojo arhitekturo, na primer v znameniti »Hundertwasserhaus« na Dunaju ali »Rogner-Therme« v Bad Blumau. Sam Hundertwasser in njegovi partnerji, kot sta Peter Pelikan in Heinz Springmann so odločilno prispevali k uresničitvi tovrstnih projektov in tako trajno zaznamovali mestno podobo.

Vpliv protagonistov

Čeprav je Hundertwasser leta 2000 umrl, njegova zapuščina živi naprej. Harald Mann, še en pionir ekološkega razmišljanja, je svojo idejo o »zimzelenem mestu« predstavil leta 1936, vendar je bila le počasi prepoznavna. Žal je veliko njegovih projektov, kot na primer načrtovani zdraviliški kompleks v Leopoldskronu, ostalo neuresničenih. Kljub temu so njegove in Hundertwasserjeve ideje prispevale k ustanovitvi nove »zelene« stranke v Avstriji, ki se intenzivno posveča varstvu okolja. Poleg tega so zgodovinarji, kot je Peter Payer, prav tako prispevali k preučevanju tega razvoja in senzibilizaciji širše javnosti za teme urbanega oblikovanja in bližine naravi.

Usposabljanje novih strokovnjakov ima trenutno pomembno vlogo pri urbanističnem in krajinskem načrtovanju. Magistrski študijski program okoljskega upravljanja in urbanističnega načrtovanja na Univerzi uporabnih znanosti RheinMain nudi diplomantom obsežna znanja. Teme, kot so soseski in urbani razvoj, ohranjanje narave in varstvo odprtega prostora, so v središču predmeta. The Univerza uporabnih znanosti RheinMain si je zadalo cilj izobraziti strokovnjake splošne smeri, ki ne prinašajo le ekonomskih in ekoloških znanj, ampak pridobijo tudi vodstvene sposobnosti.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Trend vključevanja narave v mesta ni le estetska želja, ampak nujna potreba. Glede na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, postajajo zahteve po več zelenih površinah in boljši kakovosti življenja vse glasnejše. Mesta se soočajo z nalogo, da se preoblikujejo in v svoje načrtovanje vključijo lekcije vizionarskih mislecev, kot sta Hundertwasser in Mann. Ali bo to uspelo, bo ključno za harmonično sobivanje ljudi in narave v naših urbanih okoljih.