Podnebna kriza na sodišču: procesi proti aktivistom zadnje generacije

Podnebna kriza na sodišču: procesi proti aktivistom zadnje generacije

Podnebno gibanje »Zadnja generacija« je ponovno v središču javne razprave v Chemnitzu. Na najbolj vroč dan v letu, ko temperature dosežejo 35 stopinj Celzija, se danes začenja sojenje trem njenim članom. Obtoženi so prisile zaradi blokade ceste julija 2023, ki je povzročila velike zastoje v prometu. O tem poroča Free Press in poudarja, da pogajanja poleg pravnih odpirajo tudi socialne razsežnosti.

Kot je potrdilo berlinsko prizivno sodišče, so bili podobni postopki že pred tem. Tam je bil zaradi prisile obsojen aktivist, ki je februarja 2022 sodeloval pri blokadi ceste. Sodišče je kazen znižalo na 600 evrov, kar je sprožilo razburljivo razpravo o tem, v kolikšni meri je mogoče takšne blokade označiti za prisilo. Poudarjeno je bilo, da so ključne okoliščine, kot so trajanje, obseg in motivi protestnikov. O teh vprašanjih razpravljajo tudi v Chemnitzu in bodo pomembno vplivala na razsodbo. Naši kolegi pri Deutschlandfunk zagotavljajo dodatne informacije o tem.

Kako daleč lahko seže državljanska nepokorščina? To je osrednje vprašanje, ki ne zadeva le odvetnikov, ampak tudi širšo javnost. Aktivisti v podnebnem gibanju so prepričani o svoji moralni dolžnosti, da ukrepajo, čeprav jih to postavlja v področje ilegale. Na mizi je razprava o definicijah državljanske nepokorščine, ki jo Jürgen Habermas opisuje kot moralno upravičen javni protest, ter stališča Howarda Zinna in Johna Rawlsa, ki zastopata različna pogleda na potrebna sredstva v političnem boju. Katere so torej legitimne oblike protesta, ostaja sporno, zlasti v ekološkem kontekstu, kjer se povečuje pritisk za takojšnje spremembe. Poleg tega kritiki pravijo, da je bila državljanska nepokorščina v preteklosti zlorabljena tudi za politično sporne namene. Prispevek Climate Clinic to jasno kaže.

Osnovno sporočilo v sporu o podnebnih ciljih je jasno: po mnenju mnogih aktivistov je državljanska nepokorščina nujna, da se jasno pokaže nujnost podnebne krize. Vendar je treba opozoriti, da nenasilje ni vedno zagotovljeno, medtem ko premoženjska škoda v kontekstu protestnikov ostaja sporna. Na državljansko nepokorščino je treba gledati kot na nekakšen hibrid v političnem sistemu – hkrati kazniv in potencialno legitimen kot sredstvo za spodbujanje javne razprave.

Stvari v Chemnitzu ostajajo vznemirljive, kjer se ne sprejemajo samo sodbe, temveč so na preizkušnji tudi družbene norme in vrednote. Sojenje ne bo samo pravni spor, ampak tudi pokazatelj, kako se želimo kot družba spopasti z izzivi podnebnih sprememb. Ali bodo na koncu prevladali argumenti tožilstva ali obrambe, bi lahko dalo ton prihodnjim oblikam protesta in njihovi pravni oceni.